Mnogi trdijo, da bi za ljubezen storili vse, a se pogosto s tem le širokoustijo. Nekje je namreč treba potegniti črto. Toda Sharon Osbourne je ena izmed tistih, ki ni ostala le pri velikih, a praznih besedah, ampak je bila za ljubezen, ki jo je v njej že pred več kot 35 leti zbudil Ozzy, resnično pripravljena narediti vse. Tudi krvaveti ali celo umreti, dokaze tega pa še vedno nosi s seboj. Blede brazgotine na zapestijih, ki jih je pustil kuhinjski nož. »Umazan nož za meso, alkohol in moja nagnjenost k dramatičnosti. Toda, veste, brazgotine ne izginejo in me vseskozi opominjajo, kako mlada in neumna sem bila,« je razkrila skrivnost, ki jo je več kot tri desetletja skrivala pred vsemi, tudi svojimi otroki. Zanjo so vedeli le še Ozzy in reševalci, ki so jo s krvavečimi zapestji nemudoma prepeljali v bolnišnico in jo nato strpali na zaprti oddelek psihiatrije.
Poklicno sodelovanje in ljubimkanje
Bil je štiri leta starejši. Vodilni glas razvpite težkometalne skupine Black Sabbath. Poročen s Thelmo Riley in dvema otrokoma. Toda četudi je vse govorilo proti romanci z Ozzyjem, je Sharon, ki ga je spoznala že kot 18-letni deklič, ob pogledu nanj vendar zatrepetalo srce. In sčasoma so se njene sanje uresničile, četudi malce okrnjene. »Bil je poročen, z otroki, jaz pa samska,« je spregovorila o začetkih njunega ljubimkanja, tedaj močno zabeljenega s čezmernim popivanjem, čeprav je hkrati prevzela vlogo njegove menedžerke. »Istočasno sva poklicno sodelovala in ljubimkala. Vse se je vrtelo okoli zabave, alkohola in romance, tudi tistega večera. Štela sem jih 27, ko me je vprašal, kako močna je moja ljubezen do njega, saj ni bil prepričan, ali lahko obstaneva kot par.« V meglici alkoholne omame ter na krilih neumne mladosti in nore ljubezni je Sharon vstala. Zakorakala je k servisni mizici, na kateri so ležali na pol pojedeni hamburgerji, ostanki pomfrija in zrezkov ter – nož! »Zate bi storila vse! Obožujem te, zate bi dala življenje! Dokazala ti bom, da zate tudi umrem!« mu je goreče zatrdila, pograbila nož in potegnila po levem zapestju. Enkrat, dvakrat, večkrat. A se je malce uštela. Zarezala je pregloboko in ni nehala krvaveti.
Pogled na kri, ki ni nehala mezeti iz ran na levem zapestju, je zaljubljenca nemudoma predramil. V trenutku trezne glave sta poklicala reševalce, ki pa niso verjeli zgodbi, da si ni poskušala vzeti življenja, ampak je v malce dramatičnem slogu le želela dokazati silovitost svojih čustev. »Niso nama verjeli, Ozzy pa mi tudi ni mogel pomagati, saj tedaj nisva bila poročena. Zaprli so me in poklicali psihiatre. Tudi njim sem le stežka dopovedala, da se nisem želela ubiti, ampak sem naredila le pijano napako.«
Tedaj se ji je to morda zdela dobra ideja, a že hip zatem je sprevidela, da je šla predaleč. »O tem nikdar nisem spregovorila. Sram me je, kako neumna sem bila, zato sem vsem govorila, da so brazgotine posledica pasjega napada.« In čeprav jo je v preteklosti res napadel doberman, ji ta ni pustil sledi svojih zob na levem zapestju, temveč na desni roki.