V Cannesu selfiji strogo nezaželeni

Zvenečim zvezdniškim imenom se običajno ne govori, kaj smejo delati in česa ne. Tudi če gre za prestižni dogodek, kot je sprehod po rdeči preprogi filmskega festivala. Pred osmimi leti je, denimo, Jerry Seinfeld, ki je dal glas čebeli v animiranem celovečercu Čebelji film, na festival v Cannesu prifrčal kot čebela. Leto pozneje je Jack White kot reklamna poteza za film Kung fu panda razkazoval svoje borilne veščine, vselej provokativni Sacha Baron Cohen, zvezda Diktatorja, pa je prijezdil kar na kameli, medtem ko je njegovo spremstvo v novinarje uperilo imitacijo strelnega orožja. A čeprav so si zvezdniki do zdaj lahko marsikaj privoščili, so se na letošnjem festivalu v Cannesu, že 68. po vrsti, odločili zaostriti pravila vedenja.

Fotografiranje samega sebe je postalo globalni fenomen, za katerega bi bilo morda bolje, da se nikdar ne bi pojavil. »Oči vsega sveta so uprte v rdečo preprogo, na njej pa se vselej sprehajajo lepi ljudje. A nikdar ne izgledaš tako neprivlačno, celo grdo, kot na selfiju,« pravi Pierre Lescure, predsednik filmskega festivala, na katerem bodo poskušali zvezdniško fotografiranje samih sebe izkoreniniti. »Tudi če odmislimo naše mnenje, da so selfiji pogosto skrajno absurdni, celo groteskni, se moramo ubadati še z vprašanjem časovnega razporeda, ki ga tovrstno fotografiranje zmoti. Za sprehod po preprogi imamo namreč odmerjenega le toliko časa,« pa pridaja režiser Thierry Fremaux in poudarja, da selfijev sicer ne morejo prepovedati, kot tudi ne nastaviti dodatnih varnostnikov, ki bi to prepovedovali, a bodo zvezdnike vseeno prosili, naj se tokrat vzdržijo usmerjanja fotografskega objektiva vase in neumornega pritiskanja na sprožilec.

V čast Bergmanovi

Težava s selfiji naj ne bi bilo le motenje urnika, ampak tudi dejstvo, da naj bi kazili lepoto ljudi. Kar je posebno moteče na prestižnem dogodku sedme umetnosti, ki bo letos v znamenju lepote, elegance, miline. Posvečen bo namreč Ingrid Bergman, legendi filmskega platna, na katerem je jemala dih ob zvezdah zlate dobe Hollywooda, kot so Cary Grant, Humphrey Bogart in Gregory Peck. »Ingrid je bila moderna ikona, podoba emancipirane ženske in igralka brezmejnega poguma. Skakala je iz ene vloge v drugo, se prilagajala kot kameleon, a vendar nikdar ni izgubila svoje elegance in preprostosti,« so obrazložili odločitev, čemu bo obraz svetlolaske, ki bi letos poleti slavila stoto obletnico rojstva, bdel nad festivalom. Predvajali bodo tudi dokumentarec o njenem življenju.

V francoskem obalnem letovišču se napetost stopnjuje, organizatorji urejajo še zadnje podrobnosti in odštevajo dneve do velikega dogodka. Do odprtja festivala, ki bo med 13. in 24. majem in ga bodo drugič v zgodovini začeli s filmom režiserke, dramo La Tete Haute Francozinje Emmanuelle Bercot. Nato pa bo najmanj 17 ustvarjalcev upalo na najprestižnejšo čast, da bi v njihove roke romala zlata palma. Predsednika žirije sta brata Joel in Ethan Coen, kar 12-krat nominirana za oskarja.

V elitni skupini tekmovalcev so se znašli štirje francoski filmi (Dheepan, A Simple Man, Marguerite and Julien in Mon roi), trije italijanski (The Tale of Tales, Mia madre in The Early Years), Grčija in Madžarska se za zlato palmo potegujeta vsaka s po enim filmom (The Lobster in Son of Saul), ameriško produkcijo pa zastopajo filmi Carol, The Sea of Trees in Sicario. Med tekmeci so se znašli tudi trije z Daljnega vzhoda, tajvanski The Assassin, kitajski Mountains May Depart in japonski Our Little Sister. Ob teh pa še dve koprodukciji, filma Macbeth in Louder Than Bombs, četudi je direktor festivala ob razglasitvi tekmovalcev napovedal, da bodo skupino verjetno še razširili.

Po triletnem premoru se na Azurno obalo znova vrača Woody Allen, a bodo film Irrational man predstavili zunaj konkurence, saj ekscentrični režiser zavrača umeščanje na tekmovalni del programa. Organizatorji pričakujejo tudi velikansko zanimanje za polnočno predvajanje dokumentarnega filma o Amy Winehouse, mi pa bomo čakali na razplet v tekmovalni sekciji Un certain regard, v katero se je umestila tudi hrvaško-slovensko-srbska koprodukcija Zenit (Zvizdan).