Te dni bo minilo že 40 let, odkar je umrla filmska sirena zlate dobe Hollywooda, zapeljiva Joan Crawford, pa vendar njena smrt še danes buri duhove. V mrliškem poročilu je črno na belem zapisano, da jo je 10. maja 1977 izdalo srce, a so mnogi prepričani, da si je s prevelikim odmerkom tablet vzela življenje, v katerem ni več videla smisla. »Vsi dokazi kažejo le eno – storila je samomor,« je prepričana pokojničina soseda Doris Lily, ki se je podpisovala pod kolumne o tedanji newyorški družabni smetani. Z njo pa v isti rog tuli še množica drugih, četica zvezdničinih prijateljev in družinskih članov. Čeprav so, roko na srce, le malo vedeli o njenih poslednjih letih, saj se je zaprla v svoje majhno stanovanje in z zunanjim svetom pretrgala vse vezi.
Ždela v stanovanju
Glamur in lepota. To sta besedici, ki večini šineta v glavo ob misli na lepotico sedme umetnosti. A kot odcvetajo rože, tako z leti bledi tudi mladostna lepota, s čimer se je Joan, zavedajoč se, da je njena bohotna lepota imela precej pri njeni karieri, le stežka spopadla. Da se je, ko se je vse močneje zavedla teže let, ki se ji izrisujejo na obrazu, sprva zavestno poslovila od filmskih kamer, nato pa še od družabnega sveta. »Če sem takšna, potem me ne boste več videli,« je dejala tri leta pred smrtjo, ko je po udeležbi na družabnem dogodku v tabloidu uzrla svojo precej nelaskavo fotografijo. In držala besedo. Prostovoljno se je osamila, družbo ji je delala le ljubljena psička Princess Lotus Blossom. Nekdaj ena najbolj zaželenih in omamnih igralk je proti koncu le še ždela v stanovanju, si v mikrovalovni pečici segrevala že pripravljene obroke za enega in si blažila samoto s koktajli alkohola in tablet. Vsaj dokler ni v omami substanc izgubila zavesti.
Želela je umreti kot gorska gorila
Umrla je stara 69 let. Ali pa morda 73. Nikoli razrešena skrivnost, saj je tako pogosto spreminjala letnico svojega rojstva, da morebiti na koncu še sama ni več poznala resnice. A kot je v tančico skrivnosti zavito njeno rojstvo, podobno skrivnostno je tudi odšla. »Želela bi biti volk ali stara gorska gorila, saj naj bi ti vedeli, kdaj bo napočila njihova poslednja ura, in tedaj se osamijo ter preprosto izginejo. Jaz sicer ne vem, kdaj bom umrla, a vem, da bom umrla doma, v svoji spalnici. Vsaj pri tem želim imeti zadnjo besedo,« je nekdaj dejala. In uresničila je napoved, čeprav je menda nadzorovala tudi čas in način smrti. »Nikoli ne bomo z gotovostjo vedeli, a resnično verjamem, da je vzela preveč uspaval,« pravi Doris, ki je bila priča igralkinima zadnjima dnevoma. »Tega nisem nikoli nikomur povedala, a dan pred smrtjo me je poklicala, več kot na robu obupa. V hlipanju mi je povedala, da je grozno nesrečna, da ne vidi več ničesar, za kar bi bilo še vredno živeti. Nato je nenadzorovano jokala. In čeprav sva se pogovarjali skoraj polno uro, me je skrbelo, da nisem naredila dovolj, rekla pravih stvari. Bilo me je na smrt strah zanjo. In dan pozneje je ni bilo več.« Besede odsevajo tudi prepričanje zvezdničine hčere Cynthie, ki je o materini smrti dejala, da se je Joan borila z rakom in ni imela srčnih težav. »Ko bi vedel, da njena družina in prijatelji verjamejo, da je storila samomor, bi jo temeljiteje pregledal,« je prepozno dejal mrliški oglednik, ki je brez obdukcije navedel, da je umrla zaradi srčnega napada. To je še danes uradna razlaga.
Morda si je sama vzela življenje, v katerem ni več videla radosti, morda se je preprosto ustavilo njeno srce. V vsakem primeru je verjetno vedela, da so ji šteti dnevi. Le dva dneva pred smrtjo se je namreč poslovila od ljubljene psičke, edine družabnice v zadnjih letih, in jo predala v oskrbo prijateljem. Ker naj bi bila preslabotna, da bi zanjo še lahko skrbela. Čemur pa njeni najbližji niso v celoti verjeli, saj ne Joan ne njena štirinožna prijateljica nista zapustili domovanja že debelo leto. Da so se nato, ko so jo dva dneva pozneje našli mrtvo v stanovanju, tudi spraševali, ali ni morda tehtnice dokončno prevesilo dejstvo, da je bil dan njene smrti tudi dan, ko bi z možem številka štiri Alfredom Steelom praznovala 18. obletnico poroke, če ga ne bi po le štirih letih zakonske sreče leta 1959 izdalo srce.
.
