Ameriški avtor vesternov, kriminalk in kratkih zgodb ter filmskih scenarijev Elmore Leonard je veljal za mojstra dialogov. Ko je opustil pripovedovanje o v usodo vdanih revolveraših, je najraje pisal o malih in večjih lopovih, iskalcih in jezdecih sreče pa tudi o povsem običajnih in vsakodnevnih poklicih, kot so tatovi avtomobilov, politiki ali poklicni morilci. Njegovi najbolj znani romani so Get Shorty, Maximum Bob in Out of sight, književni lik Jackie Brown je zaslovel v filmski različici (1997) avtorjevega velikega oboževalca, režiserja Quentina Tarantina. V njej so zaigrali Pam Grier v vlogi Jackie, ob njej pa zvezdniki Samuel L. Jackson, Robert De Niro, Michael Keaton in Bridget Fonda.
Ljubil potapljajoči se Detroit
Do konca je užival v zdaj žalostnem, propadajočem Detroitu: »Rad imam to mesto, njegovo imenitno glasbo pa tudi revščino. Nekoč je bilo mesto srce avtomobilske industrije, ameriški ponos, simbol dežele izpolnitve vseh želja in neomejenih možnosti, danes je kazalnik naših težkih, morda usodnih napak!« Elmore se je rodil leta 1925 na drugem koncu, na ameriškem jugu, v New Orleansu, a je v Detroitu preživel skoraj osem desetletij svojega pestrega življenja. Intenzivno je začel pisati po drugi svetovni vojni: najprej so bile to preproste zgodbe z Divjega zahoda, pozneje napete, močno socialno obarvane kriminalke, ki so postale uspešnice. Več kot 20 so jih posneli v Hollywoodu. Možak sam ni bil avanturist, trikrat se je poročil, vzgojil pet otrok in v 88. letu po možganski kapi zatisnil še nadvse radovedne oči. Gospa s koso ga je vzela sredi dela, ko je pisal roman o razmerah v ameriških zasebnih zaporih.
Nekoč se je pošalil, da sicer ceni vzdevek detroitski Dickens, še raje bi bil Balzac iz Buffala. Večina njegovih 45 romanov se dogaja v mestih, kot so Los Angeles, Miami ali New York, največ seveda v Detroitu, ki ga mnogi še vedno imenujejo kar Motor City. Nikoli ni postal njegov kronist, bolj so ga zanimale zgodbe in usode živih ljudi, podal je prepričljive študije policistov, lopovov in prevarantov, prekupčevalcev, zvodnikov in tihotapcev. Njegovi liki niso črno-beli, onkraj zakona si v boju za pridobivanje in preživetje oblikujejo lasten sistem vrednot. Zgodbe je srkal iz okolja in jih mojstrsko prelil na papir, druge na filmski trak: Chilija Palmerja, kreditnega posrednika, ki mu je uspelo v Hollywoodu, je upodobil John Travolta, vlomilec Jack Foley iz romana Out of sight je zaživel v filmu Daleč od oči v podobi Georgea Clooneyja, med vesterni je bila filmska slava namenjena zgodbi Hombre. Zanjo je Elmore leta 1959 dobil 1250 dolarjev, na velikem platnu pa je glavnega junaka igral imenitni Paul Newman. Po tem uspehu ni več pisal oglasnih sporočil, saj je lahko živel od romanov.
Cenil skrivnostnega Mr. Higginsa
Res je angleški mojster Charles Dickens s svojimi razkritji podzemlja zelo vplival na Leonardovo pisanje, nadvse je občudoval tudi papaja, kot so klical legendarnega Ernesta Hemingwaya, precej pozno je odkril še dela Georgea V. Higginsa (po njegovem romanu so posneli film Ubij jih nežno z Bradom Pittom). Zlasti zadnja sta pisala brez odvečnega balasta in okraskov. Leonard je zapisal deset pravil, kako napisati današnjemu času in bralcu primerno knjigo, med njimi preprosta in morda najpomembnejša nauka: »Ne uporabljaj klicajev (!) in preskoči vse, kar bi bralci tako in tako prelistali. Sem spadajo dolgočasni opisi oseb in krajev ter vremena. Ne piši, če moraš svetu dokazovati, da si dober pisec. Piši lahkotno, pozibavajoče …«
Strogi literarni kritiki so ga priznali šele proti koncu stoletja. O tem je pod mastnim naslovom Pisatelj odkrit po 23 knjigah! leta 1983 poročal tudi New York Times, nedavno pa so (pre)sodili, da je morda celo najboljši avtor kriminalk vseh časov. Scenaristi so vraževerni, zanje je svetnik, mnogi nosijo v spomin nanj zapestnico s kraticami WWED – what would Elmore do. Nadvse preprosto, napiši zgodbo, ki bi lahko bila resnična.
