Umrl oče sodobne ameriške komedije

V 80. letih se je s prijateljema ob strani boril proti tistemu, pri čemer večino oblije ledeni pot. Kot Egon Spengler je Harold Remis z Billom Murrayjem in Danom Aykroydom, zvezdama komedije, z newyorških ulic in domov namreč preganjal duhove, a se je zdaj, po dolgoletnem boju z boleznijo, odpravil v večna lovišča. »Svet bo pogrešal njegovo ustvarjalnost, sočutje, inteligenco in smisel za humor. Pogrešali bomo njegovega duha,« je dejal igralčev predstavnik za stike z javnostjo, ko se je Hollywood ponovno zavil v črnino.

Harold Allen Ramis je po končanem študiju svojo pot začel kot urednik sekcije s šalami v moški reviji Playboy, a se nato prebil med največje zvezde komedije velikih platen. Delno kot igralec, ki mu je svetovno slavo prinesla uspešnica Izganjalci duhov, ena najbolj dobičkonosnih komedij vseh časov, a toliko bolj kot pisec scenarijev, v katerih je svojemu humorju lahko dal prosto pot. »Bil je oče sodobne filmske komedije,« je o pokojniku dejal filmski producent Brian Glazer, saj navsezadnje uspešnica Neskončni dan (Groundhog day), ki je ni zgolj režiral, temveč je soustvarjal tudi scenarij, skupaj s kultnim Botrom velja za šolski primer odlične filmske ubeseditve. »V zgodovino se je, bolj kot kdor koli drug, zapisal kot tisti, ki je današnji generaciji pomagal oblikovati koncept tega, kaj je smešno in zabavno.«

Mnoga velika imena sodobne komedije, od Judda Apatowa do Adama Sandlerja, so v sivolasem filmskem ustvarjalcu videla svoj vzor in črpala navdih, čeprav se je že konec 90. let umaknil iz soja medijskih žarometov in se odločil za umirjeno družinsko življenje. Notranji smeh pa mu vendar ni dal miru in se je, vsaj občasno, še vedno vračal v svet, ki ga je povzdignil iz množice anonimnih obrazov. Vse dokler ga leta 2010 ni v posteljo položila infekcija, ki se je izkazala za vse razen nedolžno. Zaradi avtoimune bolezni, ki povzroči otekanje krvnega ožilja, je namreč pristal v bolnišnici, a nato iz bitke za življenje odkorakal kot zmagovalec. Vsaj začasno. Kot novorojenček se je namreč štiri mesece učil ponovno hoditi in nato pot okrevanja nadaljeval na rehabilitacijski kliniki, ko je po mučni fizioterapiji bolezen pred dobrim letom ponovno udarila. Tokrat usodno, saj si od novega napada ni nikdar povsem opomogel in je zaradi bolezni v ponedeljek, 24. februarja, umrl. A tako, kot je želel – v domači postelji in v krogu najbližjih prijateljev in družinskih članov.