ŽELEZNI MIKE

Tyson lagal, da ne pije, zdaj je na robu smrti

Objavljeno 28. avgust 2013 22.14 | Posodobljeno 28. avgust 2013 22.15 | Piše: T. P.

Domnevno tri leta trezni Mike Tyson: Že šest dni sem trezen, kar je čudež!

Preteklih nekaj let se Mike Tyson, boksarska legenda, ki jo je zasenčila krutost znotraj in zunaj boksarskega ringa, postopno postavlja na noge in poskuša zaživeti življenje običajnega moškega, a to se mu izmika in polzi med prsti. Kljub močni želji mu namreč še ni uspelo obrniti novega lista, čeprav je njegovo strast do žensk nadomestila ljubezen do družine, pogledov občinstva pa nase ne priklene več s surovostjo, saj se je pred filmskimi kamerami uspešnice Prekrokana noč prelevil v enega bolj priljubljenih likov sodobne popularne kulture. A medtem ko je navzven dajal vtis moškega, ki je z obema rokama zgrabil drugo priložnost za novo življenje, so ga na preteklost vendar še vezali notranji demoni. Demoni alkoholne in narkomanske omame, ki se mu jih kljub nasprotnemu zatrjevanju ni uspelo rešiti. »Vsem, ki so mislili, da sem trezen, sem lagal. Danes je šele moj šesti dan,« je priznal Tyson, ki upa, da vendar še ni prepozno, da reši samega sebe in svoje življenje.

Škandali v ringu, še več pa, ko je rokavice obesil na klin

Šampionova pot je vsekakor bila razburkana. Nekdaj najbolj strašen moški planeta, ki je boksarske rokavice nataknil že kot 12-letni prestopnik, je na vrhuncu slave s surovo močjo in pestmi zaslužil vrtoglavih 400 milijonov ameriških dolarjev, nato pa je njegova zvezda začela hitro bledeti. Prekril jo je teman oblak obtožb in obsodb zaradi nasilja in posilstva, zaradi pretirane ljubezni do omame pa ga je pot kar trikrat zanesla na kliniko za zdravljenje zasvojenosti. To se mu je menda vendar obrestovalo, saj naj bi že dobra tri leta živel življenje treznega človeka, v veliki meri zaradi vloge v filmu Prekrokana noč. »Nenehno se trudim spremeniti, a to se ne dogodi čez noč. Vsak trenutek vsakega dne se moraš boriti proti svojim demonom, saj so ti del tebe,« je še lani dejal menda ozdravljeni Mike, kar pa je bila le laž, metanje peska v oči javnosti in morda tudi samemu sebi. In šele močno doneča budnica, bližina smrti, mu je odprla oči, zaradi česar je zdaj naredil prvi korak z ozdravljenju – priznanje. »Želim si spremeniti svoje življenje. Želim si treznega življenja in nočem umreti, a vseeno sem na dobri poti k smrti, saj sem brezupen alkoholik,« je resnici pogledal v oči.

Zloglasnega slovesa in vzdevka Železni Mike ni prislužil s svojo nežno in dobro naravo, v športno zgodovino pa se ni zapisal zgolj kot čudežni fant boksa, ki je pri 20 letih kot najmlajši osvojil naslov svetovnega boksarskega prvaka, temveč tudi kot krvoločnež, ki je prekršil vsa pravila športnega obnašanja in Evanderju Holyfieldu med spopadom v ringu odgriznil del ušesa. A tako kot ni prizanašal drugim, ni niti sebi. »Včasih sem zloben, slab moški, ki je naredil marsikaj slabega,« se preteklosti spominja Tyson, ki si je poskušal vzeti življenje. Seveda tako, kot je to najboljše znal – z zlorabo drog. »Poskušal sem se ubiti. Vsak dan sem jemal pretirane količine drog in se vsako jutro čudil, da sem se zbudil.« Dokler ga leta 2009 ni predramila nesrečna smrt njegove tedaj štiriletne hčerke Exodus, zaradi katere se je ovedel, da mora nekaj spremeniti. Začel je hoditi na sestanke za anonimne alkoholike, ki pa mu očitno niso pomagali, saj je o premagani zasvojenosti do danes lagal vsem. »To je šele moj šesti dan. Že šest dni nisem pil ali vzel drog, kar je pravi čudež. A odslej se tega ne dotaknem več, nikoli več!« je zaprisegel športna legenda, očitno končno pripravljen, da se spremeni.

Ponovno vzljubil ring

Tyson je teden vendar obrnil kot omame osvobojen moški, s svojega telesa, ki je na najbolj moreči točki tehtalo več kot 170 kilogramov, pa je že oklestil višek 50 kilogramov. Hkrati je v sebi ponovno odkril ljubezen do boksarskega ringa in zagnal kolesje nove karierne poti. Kajti medtem ko se je pred osmimi leti dokončno poslovil od športa, ki mu je prinesel svetovno slavo in bogastvo, želi športu, v katerem je blestel, ponuditi novo priložnost. »Ko sem se upokojil, je bila to ena najboljših stvari, kar sem jih kdaj storil,« se zadnjega poklicnega spopada pred osmimi leti spominja Mike, ki tedaj ni več boksal iz ljubezni in strasti, pač pa za golo preživetje. A se je zdaj ponovno vrnil v ring, toda ne kot tekmovalec, pač pa kot zastopnik nadobudnih boksarjev. »Sprva si tega nisem želel, saj boks na dan potegne moje notranje demone. A hkrati si srčno želim pomagati mladim,« je dejal as, ki je pod svoje okrilje vzel že več kot ducat boksarjev, med drugimi svetovnega prvaka v peresni kategoriji Argenisa Mendeza iz Dominikanske republike. 

Deli s prijatelji