V BOJ

Terminator za predsednika

Objavljeno 24. oktober 2013 21.19 | Posodobljeno 24. oktober 2013 21.21 | Piše: T. P.

Arnold Schwarzenegger spet v politiko: želi naslediti Baracka Obamo.

Arnold Schwarzenegger razburja s svojimi izjavami.

Segal je po zvezdah in postal zvezda. Sprva v svetu bodibildinga, kjer je že pri 20 letih osvojil naziv mister universe, z nadaljnjim krepljenjem mišic pa kar sedem prestižnih naslovov mister olimpia, ki so mu odprli tudi vrata v svet sedme umetnosti. Ki pa se ga je po letih nizanja akcijskih uspešnic naveličal, zaradi česar je pred desetimi leti zapustil domišljijski svet in začel osvajati bolj zapeti, kravatarski svet politike. Ter kot kalifornijski guverner dolgih osem let pomagal krojiti politiko države. Zdaj se je po dvoletnem predahu od političnih igric Arnold Schwarzenegger odločil seči še više. Najvišje. Zasesti namreč želi predsedniški stolček, četudi mu tega trenutna zakonodaja (še) ne omogoča.

Obljubo namerava držati

»Vrnil se bom!« (I'll be back!) je v uspešnici Terminator, ki ga je zasidrala kot eno največjih zvezd akcije, obljubil avstrijski hrust. In očitno namerava obljubo držati. Kajti medtem ko se je pred dvema letoma poslovil od politike, se je Schwarzi zdaj začel pripravljati na vrnitev, seveda v velikem slogu, saj si želi ustvariti novi dom nikjer drugje kot v Beli hiši. »Če bi bila ustava drugačna in bi mi dovoljevala boj za mesto predsednika, bi to storil. Toda po zdajšnjih zakonih lahko postane predsednik le tisti, ki se je v Ameriki rodil,« je januarja dejal v bližini Gradca rojeni zvezdnik, a je sprevidel, da je tam, kjer je volja, vselej tudi pot. Navsezadnje je kljub avstrijskemu izvoru že tri desetletja ameriški državljan.

Pripravljen na vse

»Arnold odkrito govori o tem, da bo poskušal spremeniti ustavne zakone, da bo lahko leta 2016 kandidiral za predsednika. Pripravljen je vložiti vse potrebne papirje, da bi spremenil pravila zakona, ki mu kot Neameričanu po rojstvu tega ne dopuščajo,« je razkril vir. Četudi njegove visoke politične ambicije niso nikakršna skrivnost. Ne nazadnje je že leta 2009, ko je še zasedal guvernerski stolček, razmišljal o spremembi ameriške ustave, leto pozneje pa je tudi v pogovorni oddaji Jaya Lena odkrito dejal, da bi »brez dvoma kandidiral za mesto predsednika, če bi spremenili zakone«. In ker jih doslej nihče ni, si je zadal nalogo, da to postori sam. »Sem moški, ki si vselej postavlja visoke cilje. Izzive namreč ljubim, zato si postavljam cilje, ki se v očeh večine zdijo neuresničljivi in nemogoči. A le to te dovolj podžge, da se trudiš in premikaš gore. In ko končno dosežeš zastavljeni vrh, tedaj si pač zastaviš novega neosvojljivega,« je dejal mišičnjak, ki bo s svojimi poznanstvi in vplivom poskušal zbrati zadostno podporo, da mu bo nato v senatu morda uspelo pridobiti dvotretjinsko večino, potrebno za spremembo člena v ameriški ustavi. Spremembo, ki bi mu dopustila, da čez tri leta stopi v čevlje Baracka Obame.

Deli s prijatelji