Taryn Manning lahko naposled reče, da ji je življenje začelo kazati boljšo plat. »Dobro mi gre. Za mano je sicer nekaj zanimivih let, a nikoli ne veš, kaj je za kaj dobro,« pravi Taryn, ki je prvi preboj v svet igre doživela že leta 2002, ko je zaigrala v uspešnici 8 milj, a se je v srca ljudi zasidrala kot zapornica Tiffany Doggett -Pennsatucky iz priljubljene serije Oranžna je nova črna. Prav seriji in njeni igralski ekipi se lahko zahvali, da se je začela umirjati njena razburkana zasebnost, poprej prepojena z alkoholom.
Premagovanje zasvojenosti
Pred štirimi leti si je prvič nadela zaporniški pajac. A čeprav je tako nato preživela večino časa, da ji naporni snemalni urnik ni dopuščal obiska rehabilitacijske klinike, ji je vendar prav tam in tedaj uspelo alkoholnega vraga ugnati v kozji rog. Seveda s pomočjo prijateljev, terapevta in kolega treznosti, levji delež pa pripisuje soigralcem, ob katerih se je kljub svojim težavam naposled počutila sprejeto. A čeprav je za premagovanje alkoholne odvisnosti potrebovala varno zunanje okolje, je želja po treznosti privrela iz nje same. »Tak življenjski slog je pogubil mojega očeta. Dobesedno. Sam si je vzel življenje,« pravi Taryn, ki je spoznala, da je na dobri poti, da bi šla po očetovih stopinjah, a je na srečo sprevidela, da si lahko izbere drugačno pot. »Ne bom lagala, da je bilo lahko. Nasprotno, to je bila ena najtežjih stvari, a hkrati morda moja najpomembnejša odločitev. Pomagala mi je ugotoviti tudi, da smo močnejši, kot mislimo.«
Zvezdnica ne skriva, da prihaja iz razdrte družine. Njeni starši so se ločili, ko je bila komaj dvomesečna dojenčica, mladost pa je z mamo in bratom preživela v prikoličarskem naselju. A čeprav je bila mati v nasprotju z očetom stalnica njenega življenja, se je tudi njun odnos skrhal. »Mamo sem izgubila, čeprav je še vedno živa. In to je najtežje – da je živa, a sva povsem odtujeni. Nekdaj sva imeli tesen odnos, a zaradi nekih bedarij ne obstaja več.« A ne bo vrgla puške v koruzo, borila se bo za to, da bi vnovič postali družina. »V življenju sem že preveč izgubila. Zato srčno upam, da se bom z družino, z mamo in bratom, pobotala in da me bodo razumeli. A še preden lahko začnem, moram sprva oprostiti sebi.« Dodaja, da trdno verjame, da jim bo uspelo premostiti nesoglasja in nerazumevanje.
