Sredi modne revije
 se je hotel ustreliti

Mešal je nežno, skoraj romantično, s surovim in strogim. Ranljivost je povezoval z močjo, tradicijo pa z moderno avantgardo in futurizmom. Vse, kar je storil in pod kar se je podpisal Alexander McQueen, je bilo nabito s čustvi in je izžarevalo surovo energijo, modne revije pa je spremenil v že skoraj gledališka dela. Bil je enfant terrible modnega sveta, ki so ga oboževali slavni in bogati.

A njegovo genialnost je preganjala tema ter ga nazadnje, pred petimi leti, vsrkala vase. Obesil se je z najljubšim hlačnim pasom, četudi to ni bil scenarij, kot si ga je prvotno zamislil za odhod s sveta. Hotel je namreč oditi z velikim pokom. Pompozno, šokantno in teatralno, z več kot zgolj pridihom dramatičnosti. Sredi modne revije se je hotel s pištolo ustreliti v glavo.

Popravljen nasmeh, v srcu obup

Svojo pot je začel kot vajenec londonskih krojačev, s podpisom pogodbe z modno hišo Givenchy kot njen glavni oblikovalec pa je že pri 27 postajal ime. Toda ko se je Alexander, ko se je bližal 30. rojstnemu dnevu, zazrl v zrcalo, je videl predebelega moškega, ki v svetu lepote nima ničesar iskati. Izžarevati bi moral urejenost, uglajenost, podobno kot Calvin Klein ali Ralph Lauren, vendar mu tega narava ni podarila. Zato si je dal popraviti zobe in si kupil vzorčen nasmeh. Po liposukciji stegen in trebuha je bilo njegovo telo videti sloko, a si je s prekomernim nažiranjem kaj hitro povrnil odvečne kilograme. Nato je segel v denarnico, si plačal obvod želodca in v treh mesecih izgubil skoraj 13 kilogramov. In za oči površnega opazovalca je McQueenovo življenje nenadoma delovalo popolno, nasmejano se je nastavljal fotografom, svoj novi videz pa uradno pripisoval zdravemu prehranjevanju, jogi in gibanju. Od Givenchyja je za 30 milijonov prestopil h Gucciju. A kdor je malce popraskal po zloščeni fasadi, je odkril moškega, ki je drvel po toboganu smrti.

Do leta 2003 je kar štirikrat osvojil naziv najboljšega britanskega oblikovalca, dobil je tudi priznanje za najboljšega mednarodnega oblikovalca, zasebno pa je tonil v brezno odvisnosti. Po besedah njegovega partnerja, pozneje le prijatelja Georgea Forsytha, je vse noči preveseljačil, a zabav se je udeleževal le, če je bilo na njih alkohola in kokaina na voljo v brezmejnih količinah. »Iztrgal se je nadzoru, postal je zloben,« je povedala Plum Sykes, ki so se ji poti z McQueenom križale zaradi sodelovanja pri reviji Vogue. Ko je ustvarjal, naj bi na površje privreli jeza in agresija, kričal je in v ljudi metal stvari, doma pa se je zvil v klobčič, se skril v temen kotiček in se boril z napadi panike in preganjavice. Postal je obseden s smrtjo in posmrtnim življenjem, in to se je začelo odražati tudi v njegovi umetnosti, ki je postala polna kobilic, sov, lobanj, krvi in golih deklet.

V tretje v smrt

Leta 2009 je postalo jasno, da je zakorakal na pot brez vrnitve. »Droge, pornografija, plačani moški spremljevalci, dišal mu je skupinski seks,« je zadnje leto Alexandrovega življenja opisal njegov ljubimec, sicer pa prostitut in pornozvezdnik Paul Stag. Svoj brezup je McQueen razkril prijatelju Sebastianu Ponsu. »Ustvaril sem svojo zadnjo kolekcijo. Vse je že v moji glavi. Med revijo bom vse končal. Ubil sem bom,« mu je zaupal nesrečni modni genij. »Sredi brvi naj bi stala velikanska škatla iz pleksi stekla, ob koncu revije naj bi se v njej pojavil McQueen, se ustrelil, prozorne stranice pa bi zamazali njegovi razstreljeni možgani,« je Pons nedavno razkril morbidni načrt, ki pa ga McQueen ni izpeljal. En mesec pozneje si je poskušal vzeti življenje s prevelikim odmerkom drog, a je preživel. In podobno čez en mesec, junija 2009.

A ko je bitko z rakom izgubila njegova ljubljena mati Joyce, Alexander ničesar več ni hotel prepustiti naključju. Dan pred njenim pogrebom, 11. februarja 2010, je pogoltnil smrtonosni koktajl uspavalnih tablet, pomirjeval in kokaina ter si poskušal prerezati žile, nato pa se je obesil