V minulih letih vse več ljudi prisega na organsko prehrano. A ne zgolj zaradi čedalje večjega poudarka, ki ga namenjamo zaščiti našega planeta, temveč tudi zaradi občega prepričanja, da je ta bolj zdrava od običajno pridelane. A četudi je lanska raziskava ameriške Univerze Stanford potrdila izsledke britanske, da organsko pridelana živila niso nič bolj hranljiva in blagodejna za zdravje, je igralka Evangeline Lilly odrešitev za klinično depresijo odkrila prav v tej.
Pred skoraj desetimi leti sta jo avtorja priljubljene serije Skrivnostni otok zagledala na posnetku z avdicije in v trenutku vedela, da sta našla svojo Kate Austen. Ki pa ji skoraj ne bi uspelo prispeti na lokacijo snemanja, na Havaje, saj je rjavolaski kanadskih korenin uspelo pridobiti delovni vizum šele v dvajsetem poizkusu. Toda pot do uspeha je običajno trnava. A ko so Združene države Amerike Evangeline vendar odprle vrata, so se ji hkrati odprla tudi vrata v Hollywood ter do duševnega zdravja.
Organska prehrana
»Borila sem se s klinično depresijo, a sem vendar prišla skozi teman predor na drugo stran. Zdaj sem že več let zdrava,« je razkrila igralka, ki je s serijo Skrivnostni otok, ki ji je prinesla več filmskih nagrad in nominacijo za prestižni zlati globus, nenadoma postala vroča roba filmske meke, a se je za zvezdniško fasado še vedno bojevala z demoni depresije. A se tem ni postavila po robu s čudežnimi medicinskimi praški in tabletami, ampak je odgovor za svoje tegobe našla kar na eksotičnih Havajih. »Med Skrivnostnim otokom sem presedlala na pretežno organsko prehrano, kar je močno izboljšalo moje duševno stanje. Prej sem namreč jedla skoraj vse, kar je prišlo predme. Neverjetno, kako me je spremenil prehod na večinsko organsko prehrano. Po letu ali dveh sem začutila spremembe v delovanju možganov, kot bi iz njih odplaknilo vse kemikalije, ki sem jih do tedaj najverjetneje uživala.«
Igralka priznava, da je bil verjetno največji izziv njenega življenja v srcu in mislih najti prostor, da je lahko bolezen premagala brez zdravil in našla prostor, kjer se je spet počutila živo. A medtem ko je skrivno orožje našla v spremembi prehrane, je svoje h končni zmagi pridal tudi nasmešek, tudi če si ga je morala s silo naslikati na obraz. »Raje sem se pretvarjala, da sem srečna, kot bi si dopustila utapljanje v nesreči. Gre za idejo hlinjenja, dokler tega tudi v resnici ne začutiš. Smej se torej na široko, dokler temu nasmehu tudi sam ne verjameš.«
