Spominja se Anne Frank

Eno najbolj branih knjig je napisala najstnica Ana Frank, ki je umrla pred 70 leti, 12. marca 1945, stara 15 let in devet mesecev. Dnevnik je začela pisati tik pred drugo svetovno vojno, nadaljevala pa ga je tudi, ko se je njena družina dve leti skrivala v skrivnem prizidku nad pisarnami podjetja njenega očeta, dokler je niso 4. avgusta 1944 našli.

Talentirane pisateljice, ki svojega daru ni mogla v polnosti razviti, se še vedno spominjajo njeni prijatelji. Njena nekdanja sošolka, Nanette Konig, je spregovorila o vnovičnem srečanju z Ano Frank v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen, kjer je umrla zaradi tifusa. »Zagledala sem jo, kako hodi po drugi strani bodeče žice. Nisem si upala bližje, da me ne bi mučili ali ubili.« Pozneje so žico odstranili in dekleti sta se lahko pogovarjali. »Bilo je res grozno, saj je bila popolnoma izgubljena. Nič ni ostalo od nje. Še danes ne vem, kako sva se midve, dva okostnjaka, prepoznali.« Ana ji je povedala, kaj se dogaja v Auschwitzu, kamor so družino najprej poslali, nato pa so njo in njeno mater ločili od očeta, ta je ostal na Poljskem in hčerke ni nikoli več videl. »Bila je izčrpana, zavita v odeje, ker so bile v njenih oblekah uši.«

Takrat ji je Ana dejala, da upa, da bo dnevnik uporabila za pisanje knjige o svojih izkušnjah po vojni. »Če bi bila še vedno živa, sem prepričana, da bi bila odlična pisateljica,« je dejala 85-letna Nanette Konig, o kateri je Ana pisala v dnevniku z inicialkama ES.

Dekleti sta se spoznali leta 1941 v Amsterdamu, kamor se je družina Frank leta 1933 preselila iz Frankfurta, da bi zbežali pred vedno hujšim antisemitizmom. Ana in Nanette sta skupaj obiskovali judovsko šolo.

Konigova je bila tudi na zabavi za 13. rojstni dan, ko je Ana od očeta dobila karirast rokovnik z rdeče-belimi vzorci, ki se je zapiral z majhno ključavnico in je pozneje postal najbolj slaven dnevnik na svetu in hkrati glas milijonov žrtev holokavsta. Neprebran dnevnik je v objavo poslal njen oče, prodali pa so ga v več kot 30 milijonih izvodov.