RUSKA CARSKA DRUŽINA

Spomin na Romanove

Objavljeno 16. oktober 2017 17.08 | Posodobljeno 16. oktober 2017 17.09 | Piše: A. J.

V Sankt Peterburgu so na ogled osebni dokumenti ruske carske družine.

Nikolajeva hčerka Olga je bila nadarjena slikarka, med dokumenti so tudi njene risbe. Foto: Getty Images

V Rusiji  je na ogled razstava dokumentov carske družine Romanov, ki je bila ubita v revoluciji leta 1917, natanko pred sto leti.
V razstavljeni zbirki so telegrami o lovskih pohodih, jezna pisma in fotografije iz časov, ko so boljševiki prevzeli oblast; gre za dokumente, ki so jih člani carske družine skrivaj pretihotapili v Evropo. Julija letos jih je odkupila ruska državna banka Sberbank, od koga, ostaja skrbno varovana skrivnost. Ve pa se, koliko je neznani lastnik prejel za zbirko, ki ponuja vpogled v zasebnost carske družine in popolnoma nov, zelo intimen pogled na zgodovinsko dogajanje – vrtoglavih 70.000 evrov! Prava malenkost za takšen zaklad, so prepričani v Sberbank, kjer pojasnjujejo, da gre za arhiv, ki je za zgodovinarje izjemnega pomena, zanj pa je izrazilo zanimanje že ogromno raziskovalcev. V njem je več kot 200 kosov iz obdobja med letoma 1860 in 1928, med njimi pisma zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in drugih družinskih članov, risbe in fotografije.

Več kot 200 kosov je neznani lastnik prodal za 70.000 evrov.

Zbirka je na ogled postavljena v muzeju v Carskem selu, nekdanji carski poletni rezidenci na obrobju Sankt Peterburga, razstava zaznamuje sto let od konca carske vladavine.
Dokumenti so napisani v ruskem, francoskem in angleškem jeziku na porumenelem papirju, kljub starosti pa je jasno razbrati, kako razkošno so živeli pripadniki carske družine.
V enem od telegramov (napisal ga je tik pred smrtjo leta 1895) Aleksander III. hčeri Ksenji toži, da je bil njegov zadnji lovski pohod čisto razočaranje. »Ne gre nam preveč dobro. Sem pa ulovil in ubil enajst fazanov,« je zapisal.

Bolj ko se bližamo revolucionarnemu letu 1917, temačnejša je vsebina pisem. »Vsi dogovori z revolucionarji so propadli,« piše vojvoda Nikolaj Mihailovič, stric carja Nikolaja II., dan preden so Leninove revolucionarne čete zavzele Zimski dvorec. »Zelo verjetno bodo boljševiki zmagali,« opozarja. Razmere so se še poslabšale naslednje leto, ko se je nova oblast odločila dokončno opraviti s carsko družino. »Še naprej drvimo v prepad in ni si težko predstavljati, kaj nas čaka,« obupan sporoča vojvoda. »Žal vse naše prijatelje čaka kraj, kjer ni niti veselja niti obžalovanja,« je zapisal v zadnjem pismu februarja 1918.

Nekaj mesecev pozneje, julija, so boljševiki v Jekaterinburgu ubili Nikolaja in vse člane njegove družine. Šest mesecev zatem so v Sankt Peterburgu skupaj z njegovimi bratranci in sestričnami ustrelili še Mihailoviča. 


Žalostna usoda Romanovih

Nikolaj II. je izgubil prestol v ruski revoluciji leta 1917, ko so ga z družino odpeljali v Carsko selo v hišni pripor. Pozneje so jih odpeljali v uralsko mesto Tobolsk. Po oktobru, ko so na oblast prišli boljševiki, je Rdeča armada preselila Romanove v Jekaterinburg. Nikolaju bi morali tam soditi, a se to ni zgodilo, ker je mesto napadla antikomunistična bela garda. Boljševiki so se odločili postreliti carjevo družino, da jih bela garda ne bi mogla rešiti. Zbudili so jih pod pretvezo, da se selijo, nato pa jih postrelili in trupla zakopali v jamo blizu Jekaterinburga. Njihove ostanke so našli leta 1989 in jih pozneje pokopali, kot se spodobi.

Deli s prijatelji