Le malokatero ime tako slastno odzvanja v svetu vrhunske gastronomije kot ime Hestona Blumenthala. In le malokje imajo brbončice tako izjemno gostijo, ki poteši vse čute, kot v njegovi s tremi Michelinovimi zvezdicami ovenčani restavraciji Debela raca, The Fat Duck, ki je bila leta 2005 ovenčana z nazivom najboljše na svetu, pozneje pa kot druga najboljša. Cena za to pa ni bila majhna, saj je Heston prepričan, da ga je prav ta stala 28-letni zakon z Zanno, sledi pa je pustila tudi na njegovem zdravju.
Leta 1995 je bil še nihče, danes ena vodilnih restavracij pa je bila le razpadajoč britanski pub, ki sta ga Heston in Zanna kupila z izkupičkom od prodaje svoje hiše z upanjem, da se jima bo tveganje, združeno s Hestonovim kuharskim darom, obrestovalo. »Stalo me je celo bogastvo, trikrat sem skoraj bankrotiral, saj je trajalo osem, morda devet let, preden je začela prinašati dobiček,« se trnovih začetkov spominja Heston. A čeprav je restavracija začela prinašati denar, celo gore denarja, ga je vendar stala več, kot je želel. »Stala me je zakon in moj odnos z otroki.« Predvsem ker je v njej preživel vsako budno in tudi prenekatero spečo minuto. »Več mesecev sem spal kar na tleh restavracije, saj sem v kuhinji začel delati ob pol šestih zjutraj in zaključeval ob pol tretji jutranji uri naslednjega dne. Tu sem dosegel in prešel ravni popolne izčrpanosti, za kakršno sploh vedel nisem, da obstaja. Petnajst ur na teden, toliko spanca sem si lahko privoščil.«
Pomanjkanje spanja, morda je včasih zakinkal kar stoje pred kuhinjskim pultom, je moralo pustiti sledi tudi na telesu. »Prej nisem potreboval očal, zdaj jih. Zaradi ur in ur, ko sem moral stati, sem si poškodoval hrbet, da imam v hrbtenici in kolku železne ploščice. Ogromno sem žrtvoval.« V zameno pa lahko reče, da njegovi restavraciji ni enake. »Ne bom rekel, da je najboljša, a vsekakor edinstvena,« pravi in s tem bi se verjetno strinjal, kdor si tam lahko privošči kakšno specialiteto, morda sladoled z okusom slanine in jajc ali ovseno kašo s polži.
