Legendarna italijanska igralka Sophia Loren je 20. septembra praznovala 80. rojstni dan. V svetu filma je vztrajala več kot šestdeset let, lani je po desetih letih premora imela v filmu La voce umana (Človeški glas), ki ga je režiral njen sin, glavno vlogo. Zvezda svetovnega kova je postala že v 60. letih 20. stoletja, zdaj pa še vedno velja za eno najlepših igralk. Iz njene bogate zbirke filmov, pojavila se je v več kot sto filmih, so najbolj znani Ponos in strast, Zakon po italijansko, Poseben dan, Prêt-à-porte, leta 1961 je prejela oskarja za najboljšo glavno vlogo – šlo je za vlogo vdove Cesire v filmu Dve ženski, ki je bil narejen po romanu Alberta Moravie. Kot najboljša neangleško govoreča igralka v glavni vlogi je prejela tudi nagrado bafta. Leta 1991 je dobila še častnega oskarja za doprinos k svetovni filmski umetnosti, tri leta pozneje pa so jo na mednarodnem festivalu v Berlinu nagradili z zlatim medvedom za življenjsko delo. Drugega častnega oskarja je domov odnesla leta 2011 za 60-letno kariero. Od leta 1992 je posebna ambasadorka Urada visokega komisarja OZN za begunce.
Avtobiografija
Ob jubileju je izšla njena avtobiografija Yesterday, Today and Tomorrow – My Life (Včeraj, danes, jutri – moje življenje), v kateri je podrobno spregovorila o svojem življenju, od težkega otroštva do filmske zvezde, ki je zavrnila Marlona Branda. V Italiji so njej v čast organizirani fotografske razstave, okrogle mize, predvajanje njenih filmov in podobni dogodki. Na razstavi v Ciudad de Mexico, ki prav tako nosi naslov Včeraj, danes, jutri, so na ogled njeni osebni predmeti: glamurozne obleke, svilene torbice, nakit, igralkini portreti, izvirni scenariji in zlat kipec. »Namen razstave ni slavljenje preteklosti, ampak je ta prolog čudovitemu življenju, ki mi je dalo veliko,« je igralka dejala pred odprtjem razstave. Kot je še povedala, je njen najljubši predmet na razstavi zlati kipec, ki ga je dobila za vlogo v filmu Dve ženski.
Rodila se je kot Sophia Villani Scicolone 20. septembra 1934 v Rimu. Njen oče Riccardo Scicolone je družino kmalu zapustil, zato je Sophia otroštvo preživela v mestu Pozzuoli blizu Neaplja skupaj z materjo, igralko Romildo Villani, mlajšo sestro Mario, starimi starši in drugimi sorodniki. Bili so revni, prizadela pa jih je tudi 2. svetovna vojna. Med bombnim napadom je padla in si poškodovala brado, in ima še zdaj vidno manjšo brazgotino. Kljub temu je že kot otrok sanjarila o igralski karieri. Pri 17 letih, leta 1951, je že zaigrala v zgodovinski drami Quo Vadis. Leto pozneje jo je odkril filmski producent Carlo Ponti, ki je postal njen življenjski spremljevalec. Vzel jo je pod svoje okrilje, ji odprl vrata v filmski svet in jo tudi preimenoval v Sophio Loren. Istega leta je dobila svojo prvo glavno vlogo v filmu Aida, leta 1954 pa je posnela še Zlato iz Neaplja. Konec 50. let je že bila v Italiji znana in občudovana filmska zvezda.
Leta 1957 je zaigrala v prvem ameriškem filmu Ponos in strast ob Franku Sinatri in Caryju Grantu, v katerega je bila celo zaljubljena. Po njem sta leta 1958 sledila Houseboat s Caryjem Grantom in The black orchid. Lepo Italijanko s smislom za dramatiko in humor je opazil ugleden režiser Vittorio De Sica in ji leta 1962 ponudil vlogo v vojni drami Dve ženski, za katerega je kot prva igralka v tujejezičnem filmu prejela oskarja. Šestdeseta in sedemdeseta leta so bila zanjo najuspešnejša. Igrala je v italijanskih in ameriških filmih, v katerih je žarela ob boku svojega najpogostejšega filmskega partnerja Marcella Mastroiannija. Komedije, kot so Boccaccio '70, Včeraj, danes, jutri, Zakon po italijansko in Duhovnikova žena so bile zelo priljubljene. Med uspešnejše filme Sophie Loren spadajo še romantična komedija Grofica iz Hongkonga, ki jo je režiral ter napisal scenarij in glasbo Charlie Chaplin, Črna orhideja, Poseben dan, Sončnice, Potovanje in Aurora, novejši pa so muzikal Devet iz leta 2009, televizijska serija Moja hiša je polna zrcal in film Človeški glas. Leta 1994 je izdala knjigo Women and Beauty.
Leta 1957 se je poročila s Carlom Pontijem, ki je bil od igralke starejši kar 22 let. Rodila sta se jima Carlo, ki je dirigent, in Edoardo, režiser. Zakon je trajal do njegove smrti leta 2007.
