AVTOBIOGRAFIJA

Sophia Loren izdala dnevnik iz zapora

Objavljeno 02. november 2014 14.38 | Posodobljeno 02. november 2014 14.39 | Piše: K. C.

Avtobiografija 80-letne igralke Sophie Loren že pred izdajo buri duhove.

Sophia Loren sinoči v družbi sina Carlosa Pontija mlajšega (desno) in mehiškega tajkuna Carlosa Slima.

Sophia Loren velja za enega največjih seks simbolov na svetu, vendar je v življenju morala tudi skozi težke preizkušnje. V avtobiografiji Včeraj, danes, jutri je razkrila travmatične izkušnje, mednje spada tudi oborožen rop, med katerim ji je zamaskiran moški grozil s pištolo.

Italijanka je razkrila, da se je s svojim možem Carlom Pontijem preselila v Švico, da bi tam živela mirneje in se počutila varneje. Potrebo po tem ji je vzbudilo več dogodkov. Oktobra 1970 je ostala sama s svojo pomočnico, tajnico in še ne dveletnim sinom Cipijem v New Yorku, saj se je njen mož vrnil v Italijo, ker mu je umiral oče. Ponoči so jo zbudili nenavadni zvoki, podobni zadržanemu kričanju, nato pa sta v njeno sobo vdrla dva moža, je pripovedovala slavna igralka. Eden je bil receptor hotela, ki je bil očitno prisiljen odpreti vrata. Drugi pa je bil zamaskiran in imel v rokah orožje ter kot v kakšnem filmu dejal: »To je rop.« Sophia se je pretvarjala, da ga ne razume, kar je moškega razburilo. »Držeč puško ob moji glavi je zakričal, naj se ne delam neumno.« Vzel je izposojen nakit, a je hotel prstan, vreden pol milijona dolarjev, ki ga je videl na njenem prstu na televiziji, vendar mu je povedala, da je bil le izposojen in da ga je že vrnila. Igralka se je zbala za otroka, še posebno ko je jezen ropar vprašal po njem. Na srečo pa ga je partner poklical, naj odideta.

Drugič se je neprijeten dogodek zgodil v Italiji, kjer je moški, ki je ušel iz psihiatrične bolnišnice, s sekiro razbil vrata vile, v kateri sta stanovala Carlo in Sophia, ter trdil, da je Cipi njegov sin. Carlo Ponti pa je bil dvakrat skoraj ugrabljen, zato sta se s sinovoma preselila v Pariz. Tudi tam niso mogli mirno živeti. Sledila je po Sophijinih besedah najbolj travmatična izkušnja – zapor. V odsotnosti je bila namreč obsojena zaradi utaje davkov. »Obtožbe, ki so bile v celoti neresnične, so se vrtele okrog dejstva, da sem v poznih 50 in zgodnjih 60 letih živela v tujini, kar pomeni, da moj računovodja ni mogel vedno vložiti dohodnine za odmero davka. Seveda sem se pritožila, vendar sem bila leta 1980 obsojena na 30 dni zapora. Morala sem se odločiti, ali naj grem v zapor ali pa se ne bom nikoli več mogla vrniti v domovino.« Takrat je živela v Parizu, vendar je v srcu ostala Italijanka, v Italiji je imela sorodnike in prijatelje, zato je raje izbrala zapor. V nočnih urah ji je družbo pod oknom delala sestra Maria, kljub temu pa je Sophia trpela zaradi izolacije in nesvobode. Čas si je krajšala z branjem in pisanjem dnevnika, ki ga je napolnila z jezo, strahom in ranljivostjo in je tudi objavljen v knjigi. »Izguba svobode je pekel. Razmišljaš lahko le o stvareh, ki jih boš naredil, ko boš prišel ven. Postaneš bolj egoističen,« je zapisala 80-letna igralka.

Avtobiografija razkriva tudi, kaj se je v resnici pletlo s soigralcem Caryjem Grantom, kako je zavrnila Marlona Branda, in še veliko podrobnosti iz njenega pestrega življenja.

Deli s prijatelji