Nikoli ni najbolje videl, niti v otroštvu. Nato ga je po nogometni nesreči, ko jih je štel komaj 12, za vedno zagrnila tema. A vendar se sloviti tenorist Andrea Bocceli ni vdal, ampak je zajemal življenje z veliko žlico, obožuje namreč srfanje in smučanje, vožnjo s kolesom in jezdenje. A nedavno je zgrmel s konjskega hrbta in pristal v bolnišnici, kamor ga je prepeljal helikopter.
Konji so del njegovega življenja.
Plemenito žival je prvič zajahal pri sedmih, ljubezen do konjev in ježe ga ni nikdar zapustila. »To je del moje kulture in del mene. Izzivu se ne morem upreti,« pravi Andrea. »Ko sem bil majhen, so starši zaradi tega trpeli, bili vseskozi v skrbeh.« In očitno njegova žeja po adrenalinu nikdar ni usahnila, saj se, slepota gor ali dol, spušča po zasneženih strminah, jaha valove itd.
»Vsak dan tvegam življenje – ko grem na kolo, v morje, na konja. A verjetno nad menoj bdi angel varuh.« Ki pa je tokrat, ko je pevec jezdil v okolici Pise, verjetno malce pogledal stran, Bocceli pa je pristal na trdih tleh. A čeprav so ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, Andrea zagotavlja, da dogodek skoraj ni vreden omembe.
