»Skrajni čas je, da zapustimo Belo hišo«

Morda stojijo v senci svojih vplivnih mož, pa vendar tudi prve dame Amerike puščajo svoje sledi. O tem, da Michelle Obama z januarsko selitvijo iz Bele hiše ne bo tiho zdrsnila v pozabo, priča tudi zdaj že njena tretja naslovnica prestižne modne revije Vogue. Čast, ki je med prvimi damami doslej doletela le Hillary Clinton, a zgolj enkrat. Medtem ko se je Michelle z naslovnice modne biblije prvič smehljala že leta 2009, nato štiri leta pozneje. In še zdaj, ko počasi že pakira kovčke in se pripravlja, da z družino spet zakoraka v običajno življenje, ki ga po osmih letih bivanja med zidovi najpomembnejše hiše že močno pogreša.

Pomoč drugim jo osrečuje

Vloge prve dame si ni izbrala, pa vendar jo je izkoristila najbolje, kot je znala. »Zadnjih osem let bi lahko počenjala, kar me je volja. Vse ali nič. Lahko bi jih zgolj preživljala v rezanju cvetja in notranjem opremljanju. Prva dama si namreč sama kroji, kakšno zapuščino, če kakšno, želi pustiti, ne nazadnje ni ona tista, ki jo ljudje izvolijo,« je povedala Michelle, ki pa se je nato ustoličila kot vzornica številnih žensk, stremela k izboljšanju prehrambnih navad otrok ter podpirala vojne veterane in njihove družine. In čeprav ne ve, kaj ji življenje namenja zunaj zidov Bele hiše, je prepričana, da bo še naprej poskušala graditi boljši jutri. Vsaj za enega ali dva. »Ko pomagam drugim, se počutim živo, srečnejšo. Tedaj bolje spim. Vprašanje je le, kako se tega lotiti zdaj. A to bom ugotavljala sproti. Podobno kot sem sproti ugotavljala, kaj pomeni biti prva dama.«

Osem let ni kratko obdobje. Zato tudi hiše, ki ji je osem let pravila dom, ne more zapustiti z lahkim srcem. »Včasih, ko skozi okno pogledujem na zelenico, se zavem, da bom pogrešala to. Zbujanje s tem pogledom. In zavestjo, da imam dostop do vsega. A hkrati vem, da je napočil skrajni čas, da se poslovim. Življenje v Beli hiši je namreč precej osamljeno in izolirano od preostalega sveta. In ko imaš tolikšno moč na dosegu rok kot tu, je nujno, da vsaj z eno nogo ostaneš na realnih tleh. Zato je osem let več kot dovolj,« pravi o skorajšnjem sladko-grenkem slovesu. Ob tem priznava, da jima je z Barackom uspelo ohranjati vsaj določeno mero normalnosti in vsakdanjosti zahvaljujoč najstniškima hčerama Malii in Sashi. »Hodila sem na Sashine tekme, Barack je otroke učil bejzbola. Tudi s prijateljicami sem hodila na večerje. Toda preprost odhod v trgovino? Ko živiš tako, da imaš le malo opravka z vsakodnevnimi opravki večine ljudi, počasi začneš pozabljati nanje in na občutke ob tem.« Zato bo zanjo morda prvi izziv, ko sname obleko prve dame, da gre v trgovino po hrano.