Skladbe, kot so Love Me Do, I Want To Hold Your Hand, Hey Jude, Yesterday in All You Need Is Love, so kot večni zimzelenčki našle svoje mesto v zakladnici svetovne glasbe, liverpoolsko četverico The Beatles ustoličile kot eno največjih skupin vseh časov, njuna člana in avtorja pesmi sira Paula McCartneyja in Johna Lennona pa upravičeno ovenčala z lento enih največjih tekstopiscev. A četudi so pesmi nastale kot sad njunega sodelovanja in genialnosti, ima avtorske pravice za njih glasbena založba Sony. McCartney jih hoče zdaj nazaj, pri čemer se sklicuje na ameriško zakonodajo o avtorskih pravicah, zato je že sprožil tožbo proti Sonyju.
Dylan in Prince dobila pravice
Ameriški zakon o avtorskih pravicah iz leta 1976 avtorjem, ki so pravice za svoje skladbe predali naprej, omogoča, da jih po 56 letih spet pridobijo za vse pesmi, nastale pred letom 1978. In to je že uspelo nekaterim ameriškim glasbenikom, kot so Bob Dylan, Tom Petty, Prince, Billy Joel, Devo in Blondie – brez sodnega pričkanja, zgolj z grožnjo ali omembo tožbe. S čimer pa niso tlakovali poti britanskim glasbenim kolegom, saj je skupina Duran Duran, ki se je hotela prek (britanskega) sodišča znova polastiti avtorskih pravic za več svojih hitov, decembra lani odkorakala z dolgim nosom. Skladbe so ostale v lasti založniške hiše EMI, s tem pa je skupina McCartneyju naredila medvedjo uslugo, saj je Sony njegove pozive, da se kmalu – oktobra 2018 – izteče 56 let, preprosto preslišal. Legendarni beatle je zdaj vložil tožbo, s katero zahteva, da sodišče odloči, da bo z iztekom Sonyjevega lastništva prihodnje leto tudi v resnici postal vnovični lastnik skladb, hkrati pa naj mu založba, ki ga že nekaj let ignorira, krije odvetniške stroške.
Zgodba se je v resnici začela pisati v 60. letih, ko sta McCartney in Lennon po nasvetu menedžerja pravice za skladbe predala v roke založniških hiš, dokler se, malce mimo skupine, niso znašle v rokah založbe ATV. Ta je katalog skladb skupine The Beatles leta 1985 dala na dražbo, na kateri pa je McCartneyja premagal njegov prijatelj Michael Jackson (polovico je zadržal zase, polovico pa za 95 milijonov prodal Sonyju). To je Paul občutil kot velikansko izdajo, nož v hrbet, ki se je vanj morda zaril še globlje po Jacksonovi smrti, saj naj bi – tako nekatera poročila – na tihem upal in pričakoval, da se je Jacko v svoji oporoki spomnil nanj in njegove pesmi. A dobil je prazen nič, Jacksonova družina pa je, da pokrije dolgove, lani njegov 50-odstotni delež prodala Sonyju. Zdaj torej izključnemu lastniku vrste skladb, ki jih je Paul med letoma 1962 in 1971 spisal v sodelovanju z Lennonom.
Prvič se je na založbo obrnil že leta 2008. Z željo, da se mu vrne lastništvo nad skladbami. Kar je nato – prek odvetnikov – ponovil še večkrat, a je vselej naletel na gluha ušesa, nato menda celo na zavrnitev. In zdaj mu je prekipelo. »Pri Sonyju globoko spoštujemo sira Paula McCartneyja, s katerim že dolgo lepo sodelujemo. Zato smo razočarani, da je vložil tožbo, saj je ta, tako smo prepričani, nepotrebna in prenagljena,« so se odzvali pri Sonyju.