Iz množice anonimnih obrazov jo je izstrelila vilinska, brezčasna lepota. A vendar Sharon Stone, ki se že leta pojavlja na seznamih najlepših zemljank ter si je prislužila tudi naziv ene najbolj seksi zvezdnic minulega stoletja in ene največjih zapeljivk v zgodovini filma, prav tako dolgo dokazuje tudi, da je precej več kot le omamna krasotica. Da se v njej skriva tudi vsaj tako lepa duša, ki po najboljših močeh ne zgolj stremi k boljšemu jutri, temveč ga tudi sooblikuje. Kar so prepoznali tudi na letošnji prvi prireditvi Women's choice award, ki se priklanja pionirskim ženskam, ki spreminjajo svet in navdihujejo druge, naj sledijo njihovemu zgledu. »Ni le ena vodilnih zvezdnic Hollywooda, prav tako hvalevreden je njen prispevek svetu izza filmskih kamer. Pomaga revnim, lačnim, bolnim. Je mati in človekoljubka. Je živ dokaz, kaj vse lahko doseže močna in pametna ženska,« je odmeval slavospev Stonovi, ko je prejela častno nagrado, imenovano ikona. Ob tem se je lepotica spomnila matere, ki ji gre zahvala, da je danes takšna, kakršna je.
Od matere ni slišala besed ljubezni
Matere so tiste, ki otrokom kažejo pot in jih učijo. In morda je največja popotnica, ki jo je Dorothy dala hčerki Sharon, vrednota neodvisnosti, četudi se tega svetlolasa lepotica najprej še ni zavedala, saj si je želela, da bi jo mati zasipala z nežnostjo in ljubeznijo. »Moja mati ni bila mila. Ni bila izjemno topla ali prijazna ženska. Ni me razvajala in mislim, da mi nikoli ni rekla, da me ima rada,« je odkrito priznala Sharon in nadaljevala, da ji je pred nekaj leti celo poočitala, da ji nikoli ni pustila, da bi se nanjo naslonila v težkih trenutkih. A ji je Dorothy brez zavijanja v celofan odvrnila, da ima sicer prav, a da jo je v zameno naučila, kako naj stoji na svojih nogah. »Dolgo mi je bilo zaradi tega hudo pri srcu. A sem spoznala, da tudi moji mami ni bilo lahko. Nikakor ji ni bilo postlano z rožicami, saj je morala ne nazadnje že pri devetih letih poprijeti za delo.«
Tri generacije služkinj
Hollywoodska zvezdnica ima pod palcem 60 milijonov. A na svet ni privekala z zlato žlico v ustih, odraščala ni v premožnem, svetovljanskem in intelektualnem okolju. »Bila sem prvo dekle v družini, ki je imelo možnost študija. A ga nisem končala,« pravi Sharon in dodaja, da prihaja iz več generacij služabnic brez možnosti visoke izobrazbe. Že njeni prababica in babica sta služili z delom za druge, premožnejše, na podobno pot pa je zakorakala tudi njena mati. Pri komaj devetih letih. »Pri devetih so jo poslali od doma, tedaj je postala služabnica na domu lokalnega zobozdravnika, saj naj bi tako imela možnost, da si ustvari boljše življenje kot druge ženske iz družine.«
Pri 59 diplomiranka
Bila je skoraj čudežni otrok. Pri komaj petih je namreč že obiskovala drugi razred osnovne šole, nato je nadaljevala akademsko pot vse do univerzitetnih vrat, a je med študijem osvojila lepotni naziv, zato ji je eden izmed sodnikov na lepotnem tekmovanju svetoval, naj šolo obesi na klin in si raje poskuša utreti pot v manekenske vode. »Študija nisem končala. Pustila sem šolo in družino ter jo mahnila v New York. Odločila sem se slediti svojim sanjam,« ki so se začele s podpisom pogodbe za manekensko agencijo Ford Modeling Agency, od tam pa je zaplavala še v filmske vode. A jo je globoko v podzavesti vsaj malce grizljal črviček, da je imela priložnost, da se kot prva v družini izkaže z diplomo, pa jo je zapravila. Nedavno pa je spoznala, da priložnost ni nujno zamujena. »Ko je Hillary Clinton kandidirala za predsednico, se je v meni nekaj premaknilo. Ozrla sem se na svoje življenje in spoznala, da bi resnično lahko bila vse, kar si želim biti. Da še ni prepozno.« Zaradi česar se je vrnila v šolske klopi in nedavno v zrak zalučala klobuk sveže diplomiranke. »Hillaryjina odločitev je močno vplivala name. A pomembna ni bila le zame, ampak za vse ženske moje družine. Šolanja tako nisem končala le zaradi sebe, ampak tudi zaradi mame, babice in prababice, ki so morale ribati tla, očistiti nešteto stranišč, ob tem pa so z njimi ravnali kot z navadnimi smetmi,« je dejala Sharon in dekletom sveta položila na srce, da so one same ustvarjalna moč tega življenja, ob čemer naj nikoli ne pozabijo prednic. Naj delajo, dosegajo cilje in uresničujejo sanje zase, svoje prednice in zanamke. »Zdaj je namreč napočil naš čas!«