Znana hrvaška pevka Severina Vučković se je na podlagi izvršbe vpisala kot lastnica imena enega od najbolj branih hrvaških spletnih novičarskih portalov Index.hr. Spletni portal ji namreč ni izplačal odškodnine, ki jo je določilo sodišče, ker je maja 2004 za nekaj ur objavil fotografije Severininega spolnega odnosa.
Bo dobila ime?
Sodišče je leta 2011 pravnomočno odločilo, da mora Index.hr pevki izplačati 100.000 kun (13.200 evrov) odškodnine zaradi kršitve pravice do zasebnosti. Ker založnik ni izpolnil sodbe, je Severina leta 2012 zahtevala izvršbo, skrajna poteza pa je bila lanska potrditev izvršbe imena medijske hiše pri državnem zavodu za intelektualno lastnino, danes poroča Večernji list, ki se sklicuje na dobro obveščene pravosodne vire. Medtem se je znesek z obrestmi in neplačanimi stroški sodišča več kot podvojil. Vrednost blagovne znamke bodo ocenili sodni izvedenci, sledila pa bo javna dražba. Če prodaja ne bo uspešna, bo Severina postala lastnica imena portala.
Mogoče je, da bo nato sledila prepoved uporabe imena Index.hr za portal. Severinin menedžer Tomislav Petrović sicer ni želel ugibati o naslednjih korakih, je pa poudaril, da si popevkarica želi le, da bi spoštovali odločitev sodišča, ki je naložilo plačilo odškodnine. Na postopek naj ne bi vplivalo niti dejstvo, da se je pred pravnomočno razsodbo spremenil založnik portala, ki se je poimenoval Prva stranica, d. o. o., še navaja zagrebški časnik. Avtor portala Index.hr Matija Babić je na svojem profilu na facebooku zanikal, da bi bila domena Index.hr kadar koli povezana z omenjenim založnikom.
Objava jo je prizadela
Index.hr je konec maja 2004 objavil pet fotografij spolnega odnosa Severine in njenega takratnega partnerja, ki so bile narejene iz njenega domačega videa. Portal je umaknil sporne fotografije nekaj ur po objavi, ko je bilo potrjeno, da so bili zasebni posnetki odtujeni.
Severina je zahtevala izplačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin, sodišče pa je v razsodbi postavilo mejo med pravico javnosti do informacij in pravico do zasebnosti javnih oseb. Kot so takrat pojasnili, javne osebe nimajo pravice do varovanja zasebnosti samo v primerih, ki so povezani z njihovim javnim delom in dolžnostmi.
