Senator se bo po ženini smrti poročil z moškim

Star je že častitljivih devetdeset in pravi, da za ljubezen nikoli ni prepozno. Nekdanji senator iz Pensilvanije Harris Wofford se namreč veseli svoje pravljične poroke, usodni da bo dahnil skoraj pol stoletja mlajšemu partnerju Matthewu Chartlonu.

Par sta že 15 let, je ponosen nekdanji politik, ki je pred 20 leti ovdovel: takrat je namreč zaradi bolezni umrla njegova žena Clare, skupaj pa sta preživela čudovitih 48 let. »Po 70. letu še pomislil nisem, da se bom še kdaj zaljubil, kaj šele poročil,« svojo ljubezensko izpoved, ki jo je objavil časnik New York Times, začne Wofford. »Po Clarini smrti sploh nisem več upal, da bom še kdaj doživel takšna čustva. Zdaj pa ugotavljam, da me je v življenju doletela še ena velika ljubezen.« Prvo ženo je spoznal med drugo svetovno vojno, takrat sta kot aktivista skupaj delovala v študentski politični organizaciji, ki jo je ustanovil prav Wofford, zakon sta pozneje kronala še s tremi otroki. »Bila sva najboljša prijatelja in drug drugemu največja kritika,« se spominja nekdanji senator, ki je kariero začel v Kennedyjevi administraciji. Mnogi so mu zaradi prodornosti in prepričljivih nastopov ter pomembnih vlog v vseh sferah ameriške politike napovedovali celo naskok na Belo hišo, toda Wofford se je raje izogibal sojem žarometov in svoj vpliv širil iz ozadja. Vrhunec kariere je doživel leta 1991, ko je postal senator, na položaju je ostal štiri leta.

Prijateljstvo preraslo v ljubezen

Kmalu po koncu mandata mu je umrla Clare in Wofford se je začel izgubljati v osamljenosti in žalosti. Pogosto je zahajal na plažo v Fort Lauderdale na Floridi, tam pa ga je med razmišljanjem o življenju in usodi, ki mu jo je to namenilo, spoznal Charltona. Mladenič, ki jih je štel komaj 25 let, je takrat 70-letnega upokojenega politika povsem očaral in mu pomagal na svet pogledati drugače. Dal mu je upanje za prihodnost, se spominja Wofford: »Začela sva skupaj potovati, najprej po ZDA, potem pa še po Evropi, a zgolj kot prijatelja. Med nama se je sicer že po nekaj srečanjih stkala posebna vez, vendar sva bila tri leta zgolj prijatelja. Toda prijateljstvo je nezadržno preraslo v ljubezen in kmalu je postalo popolnoma nesmiselno, da bi se upirala tem čustvom. Takšna občutja sem doživel samo pri Clare in nisem nikoli pomislil, da se bodo še kdaj ponovila.«

Nekdanji politik je o razmerju zaupal otrokom, vsi trije so seveda starejši od očetovega novega partnerja: novico so sprva sprejeli dvomljivo in zadržano, pozneje pa so se le sprijaznili, da je oče pač začel popolnoma novo poglavje v življenju. »Zame je najina vez povsem naravna, nekaterim pa se najprej zazdi nenavadna: ampak ko naju spoznajo, ugotovijo, da so najina čustva pristna in zelo močna ter da sva drug drugemu zelo predana,« pripoveduje Wofford, ki ne mara opredelitev spolne usmerjenosti. Kot poudarja, v razmerju med dvema osebama namreč ni ključen spol, temveč so pomembna občutja: »Pol stoletja sem užival v čudoviti ljubezni z žensko. Še enkrat me je doletela sreča, da znova izkusim ljubezen, in ni pomembno, katerega spola je moj partner. Srečo imam le, da živim v času, ki poudarja dostojanstvo zakona ne glede na spolno usmerjenost. Zakon namreč temelji na ljubezni.«