Iz mesteca na Aljaski je prišla v sončno Kalifornijo. Šolo je obesila na klin in beliče služila v razvpiti restavracijski verigi Hooters, kjer hrano in pijačo strežejo pomanjkljivo oblečene prsate lepotičke. A sanjala je, da bi postala ena izmed Playboyevih deklet. »V mojih očeh je bila to odskočna deska v svet glamurja. Življenje zajčic, za katere sem bila prepričana, da so pustolovske ženske, osvobojene okovov, pa je bilo slišati kot življenje v študentskem dekliškem društvu,« pravi Holly Madison, ki pa je, ko se ji je vendar uspelo prebiti v razvpito vilo, hitro spoznala, da je bilo vse le utopija.
V Playboyevem dvorcu
Pisalo se je leto 2000, štela jih je rosnih dvajset, ko je v nočnem klubu končala v VIP-loži z ostarelim plejbojem in gručo svetlolask. »Ko sem sprejela njegovo vabilo, sem vedela, da se obeta spotakljiv večer,« se Madisonova v spominih z naslovom V zajčji luknji brez dlake na jeziku spominja prelomnega srečanja. In četudi ji je v ozadju zavesti ždela misel, da se na koncu večera od nje menda pričakuje skok med rjuhe s Hughom Hefnerjem, je to misel odgnala in se prepustila dogajanju. A nato ostala odprtih ust, ko je z zajčicami pristala v Hughovi v temo odeti spalnici. Po njej je bilo nametano pohištvo, nagačene živali in do stropa segajoči kupi videokaset, edino svetlobo sta oddajala velikanska televizijska zaslona, na katerih so se predvajali pornografski filmi. Svetlolaske, vse bolj ali manj že slečene, so se – sede, leže, stoje – razporedile po njegovi velikanski postelji in začele simulirati seks! Pretvarjale so se, da druga drugo ljubkujejo, temačnost sobe in zvoki iz žgečkljivih filmov so njihovo utvaro podpirali, Madisonovo in še eno novinko v njihovem skrivnem krogu, Candice, pa so hitro ponudile Hefnerju. »Še preden sem se zavedala dogajanja okoli sebe, sem bila na vrsti. A nisem še niti dojela, da je Hef splezal name, že je šel na Candice, nato pa še na nekaj izmed svojih stalnih deklet. A končal je po svoji stari navadi, sam sebe je pripeljal do vrhunca,« je o prvem seksu s plejbojem zapisala Holly in pridala, da je bila to vsekakor najbolj nepovezana, nezadovoljujoča izkušnja brez kakršne koli intimnosti. Brez enega poljuba, spolni akt pa je bil tako kratek, že hipen, da teže telesa na sebi ni niti zaznala.
Naj je bila Hollyjina prva noč v slovitem dvorcu še tako veliko razočaranje, je lepotička, ki je tedaj ostala brez stanovanja, požrla slino in se vselila v slovito hišo razvrata. Kjer pa ni bilo nič tako, kot si predstavljajo zunanji opazovalci. Ob podrobnejšem pogledu je bilo videti razpadajoče sledi časa, preproge so bile polne madežev urina Hefnerjevih psov, pohištvo je bilo staro in zdelano, seksi stanovalke pa so sledile setu strogih pravil: ob sredah in petkih so morale v nočne klube in skleniti večer v Hughovi spalnici, ob drugih dneh pa upoštevati policijsko deveto večerno uro. Na ustnice si niso smele nanašati rdeče šminke, uradno niso smele imeti ljubimcev, a na skrivaj so si jih kljub temu privoščile. Dobile so tisočaka tedenske žepnine za oblačila, njihov alfa samec jim je plačeval tudi lepotne posege. »Ob njegovi fascinaciji nad izjemno mladimi ženskami mi je bilo mučno. Z njimi je bil obseden,« piše nekdaj Hefovo dekle številka ena. »Vse smo bile mlade. Ženske, ki jih je štela več kot 28, ni niti pogledal, vse pa smo izhajala iz preprostega okolja brez pomembnejših poznanstev.« Ker so bile tako pač ranljivejše in vodljivejše.
Dekle in pes
»Življenje tu ni bilo sanjsko. Pravljica se je hitro prevesila v nočno moro. Včasih zjutraj nisem hotela niti vstati, ampak sem kar obležala,« piše o zdrsu v depresijo, ki jo je povedla k samomorilskim mislim. Tudi zaradi dolgčasa, saj je bilo vsem Playboyevim zajčicam strogo prepovedano delati. Ko pa je kljub temu poprijela za delo in poskušala očediti Hughovo spalnico, je naletela na neprijetno presenečenje. »Želodec se mi je obrnil,« pravi, ko je v njegovi sobi naletela na videokaseto z zgovornim naslovom Dekle in pes. »Bil sem v ljubezenskem razmerju z vrsto čudovitih žensk, mnoge so si nato zgradile lepo življenje, a smo ostali v prijateljskih odnosih. A nekatere so se očitno odločile znova napisati zgodovino, le da bi ostale v očesu javnosti,« pa se je eden najbolj slovitih ljubimcev današnjega časa odzval na literarni podvig nekdanje ljubimke in ga označil za fikcijo.