Seks in mamila je zamenjala za samoto

Z več kot 140 milijoni prodanih albumov in vrsto nominacij za grammyja se je umestila v elitno skupino najboljših pevcev vseh časov. Ko njenemu raskavemu glasu, ovitemu v tančico skrivnostnosti, pridamo še razburkano rockersko življenje, ni čudno, da je glasbena revija Rolling Stone Stevie Nicks posadila na prestol kraljice rock'n'rolla. To je solistka izjemnega glasu, ki ponovno odzvanja v kultni britansko-ameriški glasbeni skupini Fleetwood Mac, več kot opravičila. S postavljanjem glasbe na prvo mesto, divjim ljubezenskim življenjem in pretiranim igračkanjem s prepovedanimi substancami. Kokain je zajemala s celo tako veliko žlico, da ji je bela razvada razžrla nos, njeni prijatelji, tudi dobri znanci prepovedane omame, pa so le čakali na usodni klic. Na telefonski klic, da je njihova Stevie mrtva.

Bila je najhujša odvisnica od vseh

Šestdeseta leta, še zlasti njihov konec, in začetek naslednjega desetletja so bila leta otrok cvetja. Leta socialnih in političnih gibanj, boemskih oblačil, ustvarjanja in eksperimentiranja vseh vrst. Od eksperimentiranja s spolnostjo, podčrtanega s svobodno ljubeznijo, do raziskovanja svetov različnih omam. Glasbeniki niso bili nikakršna izjema, morebiti so hipijevsko kulturo živeli še močneje kot drugi. Tudi boemska Stevie, ki je že kot najstnica začela brenkati na kitaro in s pesmimi izlivati svojo dušo, nato pa leta 1974, ko se je z ljubimcem Lindseyjem Buckinghamom pridružila skupini Fleetwood Mac, postala kultno ime rock'n'rolla. Pri pisanju pesmi so ji pomagale prepovedane substance, ki bi svetlolaso pevko lahko spravile v prezgodnji grob. »Vsi smo bili zasvojeni z mamili, a na neki točki v življenju mi pri omamljanju nihče ni segel do gležnjev. Bila sem najhujša odvisnica od nas vseh. Bila sem namreč dekle, bolj krhko od drugih, in vlekla sem ogromne količine kokaina,« se je razgovorila danes 66-letna glasbena legenda, ki ji je snifanje razžrlo nosnice. »Moja razvada je bila nevarna, zaradi nje mi je preluknjalo nos.« To je, seveda, tudi pri njenih kolegih zanetilo strah, v prvi vrsti morda pri prijatelju in glasbenemu kolegu Tomu Pettyju, ki ga je ob vsakem zvonjenju telefona zmrazilo. »Storil sem vse v moji moči, da bi jo spametoval in pripravil do tega, da se začne zdraviti. Bil sem namreč zelo zaskrbljen zanjo, celo tako, da sem vsakič, ko sem dvignil telefon, pričakoval vest o njeni smrti. Ne bi me presenetila.« A za umetnico, ki se je prvič srečala z belo razvado leta 1973, so bile nosne razjede znak, da mora v življenju nekaj spremeniti. Leta 1986 je bila mesec dni na rehabilitacijski kliniki Betty Ford ter se tako pridružila zvenečim imenom kot Elizabeth Taylor, Drew Barrymore, Anna Nicole Smith, Lindsay Lohan, Keith Urban, David Hasselhoff in Robert Downey Jr., ki so med njenimi zidovi iskali pravo pot.

Na zdravljenje jo je morda prvič popeljala pretirana ljubezen do kokaina in alkohola, toda – kot se zasvojencem pogosto zgodi – je eno nevarno razvado zamenjala za drugo. Med rednimi terapijami ji je terapevt namreč predpisal pomirjevala, ki so jo nadaljnjih osem let držala v svojih krempljih. Njihove dušeče okove ji je uspelo razpreti šele leta 1994 z vnovičnim, mesec in pol dolgim zdravljenjem. A čeprav se je tedaj dokončno poslovila od tablet in praškov, še danes občasno zaplava na oblačku omame z izgovorom, da v njej prebudi ustvarjalno žilico. »Ko pišem pesmi, še vedno kadim marihuano. To razvadico si še vedno privoščim, druge sem opustila. A tudi z njo sem previdna, je zgolj orodje pri ustvarjanju. V trenutku, ko bi me lahko povedla do česa nevarnejšega, bi prenehala.«

Nad ljubeznijo dvignila roke

V svojem življenju je zamenjala manjšo legijo ljubimcev, toda v zrelejših letih se je odločila za samoto. Po temeljitem razmisleku, ki se mu je posvetila skoraj matematično. S starejšimi moškimi, ki so že pošteno čez polovico življenja, ne želi niti poskušati sreče. Ne nazadnje, »kaj če se vanj zaljubim in nato umre?« je razložila svoj sistem. Njeni vrstniki raje pogledujejo za mladimi lepotičkami, ki so komaj dobro zakorakale v dvajseta leta. »Moške že od pamtiveka mika mlajše meso. Lahko bi le poskušala tekmovati s 25-letnicami, a tekmovalnosti pač ni v moji naravi.« Zato ji je, če povzame svojo ljubezensko filozofijo, preostalo le eno. »Ko vse pretehtam, sem moške, ki bi prišli v poštev, skrčila na nobenega.« Vrstnike namreč zanimajo mlajše, starejši lahko (pre)hitro umrejo, mlajši pa si želijo drugih stvari. »V 90. letih sem ljubimkala z mlajšim moškim. Toda jaz sem z njim želela ostajati doma in zveze nisem želela obešati na veliki zvon. On pa si je želel hoditi ven, na tekme, prireditve, večerje, v kino. A tega nisem mogla storiti. Bila sem slavna, paparaci bi naju nadlegovali na vsakem koraku.«