Igralki in komedijantki Rosie O'Donnell se je od srca odvalil težek kamen. Preteklih nekaj dni je namreč živela v agoniji nevednosti in strahu, kaj se je primerilo z njeno posvojeno 17-letno hčerko Chelsea, ki je noben družinski član ni videl že vse od 11. avgusta. A vendar se je policija na lov za svetlolasko pognala šele v nedeljo, pet dni po njenem izginotju, ko se je Rosie posvetilo, da se njena deklica ni zadržala pri prijateljih, temveč izginila neznano kam. »Hvala bogu, Chelsea je policija našla, zdaj je v njihovem varstvu in kmalu že na poti domov. Hvala vsem za pomoč!« je po nočeh brez spanca olajšano čivknila igralka.
Med O'Donnellovo in Chelsea naj bi bila trenja, kar pa je v najstniških letih povsem normalno. Kot tudi ni pretirano skrb vzbujajoče, če se najstnik nemudoma po pouku ne vrne domov, ampak se raje malce zadrži s prijatelji. A ko se dijakinja že nekaj dni zapored ne prikaže na domačem pragu in od nje nihče ni slišal niti besedice, potem je čas za rdeče luči in glasne alarme. »Odšla je nenadoma, kot strela z jasnega. Doma se tedaj ni prepirala,« je povedal policijski narednik Daniel Wilson, ki je z okrepitvami prečesaval newyorško in newjerseyjsko območje. A ko po dveh dneh iskanja o mladenki ni bilo še nobene sledi, je zvezdnica za pomoč poprosila še širšo javnost. »Izginila je pred sedmimi dnevi in je duševno bolna,« je zapisala na twitter in razkrila, da je v času izginotja nosila »črno trenirko, kavbojke, sive allstarke in črn nahrbtnik«. A v slednjega ni spakirala ne mobilnega telefona, ne prenosnika, spremljal pa naj bi jo le šestmesečni terapevtski psiček, terier Bear. »Chelsea, kot milijone drugih, živi z duševno boleznijo. Ona in njena družina so prehodili težko pot. Vsi si želijo le, da se varno vrne k njim,« je povedala še Rosiejina predstavnica za stike z javnostjo.
Ni je spremljal le pasji mladič
Poziv javnosti je verjetno vsaj malce pomagal. Svetlolasko so varuhi zakona predvčerajšnjim zvečer namreč našli, menda ob pomoči namigov, ki so jih prejeli od njenih prijateljev, ki so policijo oborožili tudi s pomembno informacijo. S podatki o mobilnem telefonu, ki ga je v preteklih dneh uporabljala, zaradi česar so lahko dognali, kje se mudi. Našli so jo zdravo, jasnega uma in brez telesnih poškodb, zavrnila pa je tudi zdravniški pregled, čeprav je O'Donnellovo neizmerno skrbelo, ker je bila ves čas odsotnosti brez zdravniško predpisanih zdravil.
Ni je spremljal le pasji mladič. Policija jo je namreč našla v spremstvu za zdaj anonimnega moškega, ki ga še zaslišujejo. »Ne vemo, kakšen je njun odnos,« je povedal Wilson, Rosie pa je že zavrnila domnevo, da bi morda lahko bil hčerin prijatelj. Policija še naprej poizveduje, a vsaj za zdaj se ni spotaknila še ob nikakršen dokaz, ki bi pričal, da mladenka ni prostovoljno zapustila doma. Njena biološka mati Deanna Micoley, ki je z rojstno hčerko po 17-letni tišini navezala stike šele pretekli november, pa se igra z domnevo, da je bila morda na poti k njej. »Le nekaj dni prej me je vprašala, kje živim, saj bi me rada obiskala,« je povedala Deanna, a se ji ni niti sanjalo, da je bilo dekle dlje pogrešano. »Ne vem, zakaj me Rosie ni poklicala. Skrbi me, s kom in kje je bila ves ta čas.«
