V zgodovini zabavne industrije je pustil močnejši odtis kot marsikateri novodobni mladi zvezdnik, pa vendar je Robert de Niro v nasprotju z zvezdami mlajše generacije svojo zasebnost skoraj ljubosumno skrival in je ni obešal na veliki zvon. A je v svoji omari vendar skrival tudi okostnjake, zato jo je skrbno zaklepal, da si ne bi zapravil spoštovanja, ki ga uživa med prijatelji ter stanovskimi kolegi, ali si prislužil slovesa slabega fanta. Zdaj pa je vrata v svet zvezdnikovih temnih skrivnosti odklenil pisec Shawn Levy in v biografiji De Niro: A life (De Niro: Življenje) razgalil tudi tiste vidike njegovega življenja, za katere je ta upal, da jih bo odnesel s seboj v grob.
Čarobna dvojica
Verjetno nič in nihče ni imel tolikšnega vpliva na kariero enega najbolj plodovitih igralcev naše dobe kot čarodej režije Martin Scorsese. Med njima se je namreč stkala močna vez, katere sadovi so kot komet zažareli na filmskem nebu. Uspešnica Pobesneli bik in nadaljevanje kultnega Botra sta De Niru namreč prinesla oskarja, pod Scorsesejevo taktirko pa si je prislužil še dve nominaciji za prestižni kipec. Toda velikana sedme umetnosti sodelovanja nista omejila zgolj na skupno strast, na ustvarjanje filmov, ampak je njuno poklicno medsebojno razumevanje preraslo tudi v dolgoletno prijateljstvo, ki pa ga je omadeževala nesrečna smrt Johna Belushija. Ta Robertu še vedno visi okoli vratu kot težek mlinski kamen, saj se – tako vsaj Levy – globoko v sebi krivi za prijateljevo prezgodnje slovo.
Usodno prijateljstvo
Sredi 70. let prejšnjega stoletja je dobil vlogo, ki ga je dvojno zaznamovala. Vlogo mladega mafijskega šefa Vita Corleoneja, s katero si je priigral prvega oskarja, hkrati pa je tedaj naletel na Belushija, s katerim sta, kljub povsem drugačnemu značaju, drug v drugem odkrila skoraj sorodni duši. A v žal malce nesrečnih okoliščinah, saj je de Nira, tedaj v Scorsesejevem krogu, potegnilo v nevarno spiralo kokainske odvisnosti. »Z Belushijem sta postala prijatelja. Malce nenavadna dvojica resnega igralca in komedijanta, ki pa ju je povezovala strast do celonočnih zabav s popivanjem in vlečenjem kokaina.« Dokler ni nastopil usodni 4. marec 1982, ko je oskarjevec naletel na svojega tesnega prijatelja v njegovem stanovanju v družbi Cathy Smith, domnevne preprodajalke kokaina in heroina. A ju je pustil pri njunih opravkih, sam pa zavil na drugo, bolj obljudeno zabavo. »Okoli tretje ure zjutraj se je zopet oglasil pri Belushiju, si postregel z malce kokaina, ki je ležal na klubski mizici, in odšel.« Nič hudega sluteč, dokler mu naslednji dan ni zazvonil telefon. »John je mrtev. Prevelik odmerek kokaina in heroina,« so bile besede, ki so ga spravile v neutolažljiv jok. Ne le ker je izgubil dragega prijatelja, ampak ker se je deloma čutil odgovornega. »Belushi je eksperimentiral s heroinom tudi zaradi Roberta. Potegoval se je namreč za vlogo punkerskega glasbenika, nanjo pa se je pripravljal po Robertovem zgledu. Privzel je njegovo igralsko tehniko, da se poskuša čim močneje vživeti v svoj lik,« je zapisal Levy, kar pa zgolj odzvanja besede, ki jih je zvezdniku izrekel prijatelj iz glasbenih voda Richard Bear. »Vadil je sceno iz filma. To ga je ubilo!« ga je Baer na robu histerije opomnil, da sta z Belushijem razpravljala o tem, da bi si, seveda v imenu filma, vbrizgal heroin. Saj bo le tako lahko resnično vedel, kako se njegov filmskih alter ego počuti.
V knjižici francoskega zvodnika
Doma ga je čakala Grace Hightower, ki jo je leto prej popeljal pred oltar, ko je završalo. V knjižici razvpitega francoskega zvodnika Jean-Pierra Bourgeoisa se je namreč lesketalo igralčevo ime, kar je hollywoodskega težkokategornika leta 1998 zaradi morebitne vpletenosti v krog prostitucije popeljalo pred sodnika. »Jean-Pierre mi je sicer pokazal slike deklet, obtoženih prostitucije, a najin pogovor ni nikdar nanesel na denar,« je igralec zatrdil sodniku in pridal, da ga je spoznal prek tenisača Wojteka Fibaka ter se celo zapletel z eno izmed lepotic, obtoženih najstarejše obrti. »S Charmaine sva seksala. A plačila ni nikdar zahtevala, pa tudi sam ji nikoli nisem dal denarja,« je dejal de Niro, ki naj bi se kar dolgih pet let videval s prsato zapeljivko. »Bil je nežen in pozoren ljubimec. Nisva le seksala, ampak sva se ljubila. Vedno me je potešil in vem, da nikdar več ne bom spoznala moškega, kot je bil on,« mu je slavospev odpela prsata pornozvezdnica Charmaine Sinclaire. A naj bi bila le ena izmed treh prodajalk ljubezni, s katerimi naj bi zvezdnik, nato sicer oproščen vseh obtožb, plesal divji ples strasti.
