Ricky Martin proti trgovini z otroki

Da so otroci naše največje bogastvo, se Ricky Martin, ponosni očka šestletnih dvojčkov Mattea in Valentina, dobro zaveda. A medtem ko mnogi o tem morda le govorijo in jim floskule, da so otroci naša prihodnost, letijo z namazanih jezikov, je portoriški zvezdnik že pred leti spoznal, da dejanja govorijo glasneje od besed. In je zavihal rokave. Že pred leti je začel opozarjati na trgovino z belim blagom, v prvi vrsti na izkoriščanje in zasužnjevanje najmlajših žrtev, nato pa je leta 2006 ustanovil še neprofitno dobrodelno organizacijo Sklad Rickyja Martina, s katero želi vsaj malce izboljšati življenje otrok vsega sveta. Pod njenim okriljem je zdaj končno odprlo vrata izobraževalno središče za otroke in najstnike, ki jim je življenje doslej kazalo le svojo temno plat. »Danes je novo priložnost za življenje dobilo 120 otrok,« je na slovesnosti ob odprtju dejal pevec.

Pred šestimi leti so predstavniki mestne oblasti v portoriški Loizi, le streljaj oddaljeni od zvezdnikovega rojstnega mesta San Juan, ter Martinova dobrodelna organizacija sklenili roke. Sadovi njihovega sodelovanja so zdaj obrodili sadove. V mestu, katerega prebivalci so zaradi velike revščine in slabe izobrazbe lahka tarča trgovcev z ljudmi, je zraslo izobraževalno središče Tau z devetimi učilnicami, knjižnico in predavalnico. »Sveta ne želimo zgolj opozoriti na težavo trgovine z ljudmi, ampak jo hočemo izkoreniniti. Trgovci z ljudmi iščejo in najdejo več otrok in mladostnikov, kot si sploh lahko mislimo. In ne želim biti njihov sostorilec. Mladim želim dati orodje, s katerim se lahko proti temu borijo, kar je tudi namen te šole,« je dejal glasbenik. Nato pa še izdal, da bo kmalu, če bo šlo le vse po sreči, na svoja pleča prevzel skrb še za enega otročička. Za svojo (še nerojeno) hčerko.

Leta 2008 se mu je, ko mu je nadomestna mati povila dvojčka, uresničila dolgoletna želja. Postal je oče! »Vzgajam ju sam, ker ne želim zamuditi nobenega trenutka njunega odraščanja. Menjavam plenice, ju hranim, kopam in dajem spat,« je tedaj dejal samohranilec, ki si ni želel pomoči varušk in je skrb za kratkohlačnika začel deliti šele dve leti pozneje s svojim srčnim izbrancem Carlosom Gonzalezom. A četudi so se njune poti na začetku letošnjega leta razšle, to ni ubilo pevčeve želje, da bi sinovoma podaril še sestrico. »Želim si deklico, očkovo malo punčko. Zdrav sem, močan, pripravljen in željan prevzeti skrb še zanjo,« je dejal Portoričan, prepričan, da že lahko začne odštevati minute do dne, ko bo njegova družinica postala večja za novo članico. »Dojenčka bom dobil naslednje leto. In ko malčica pogleda v svet, želim biti poleg.« Do tedaj mora premostiti le še eno oviro. Najti žensko, ki mu bo devet mesecev pod srcem nosila otroka, česar se je že zagnano lotil. »Opraviti moram le še nekaj telefonskih klicev.«