Režiserko Punc so posilili na zabavi

Že ničkolikokrat se je razgalila in s filmskimi izbranci padla med rjuhe. Pa tudi njena preteklost ni povsem čistunska, saj Jack Antonoff, s katerim sta se zaljubila pred dvema letoma, ni prvi moški njenega življenja. A je vseeno prvi, s katerim je v postelji našla užitek. »Tako me je skrbelo, ali moški z menoj uživajo, da mi ni padlo niti na kraj pameti, da naj bi seks tudi meni prinesel užitek,« je dejala danes 28-letna Lena Dunham, ki je šele z Antonoffom odkrila posteljno ekstazo. Verjetno tudi, ker je prvič v zdravem in ljubečem ljubezenskem odnosu. »Seks je dober le, ko se najdeta dva, ki želita osrečiti drug drugega. Pred Jackom, ki je čudovit, pa sem skakala iz enega nemogočega razmerja v drugega. V moji postelji in življenju se je do njega zvrstila le izbrana množica katastrofalnih in odvratnih pošasti,« je nič kaj romantično osvetlila svoje ljubezenske izkušnje, h katerim pa verjetno ni doprineslo niti dejstvo, da je bila v študijskih letih žrtev posilstva.

Ni vedela, da je bila posiljena

Pri komaj 28 letih se je znašla med stotico najvplivnejših ljudi na svetu, mediji pa so ji podelili naziv glasnice nove generacije, ki s svojim za sodobne lepotne standarde preveč zaobljenim telesom, ki pa ga brez kančka sramu razkriva, podira zakoreninjene stereotipe o ženskih telesih. A medtem ko se Lena, ki se je s serijo Punce zapisala v filmsko zgodovino kot prva ženska, ovenčana s prestižno nagrado režiserskega ceha za izjemno režijo (Directors Guild Award), brez sramu razgalja in razkriva vse plati sebe, tako v dobesednem kot v prenesenem pomenu, ji je pri pisanju knjige Ne tiste vrste punca pero vendar obstalo. »O nekaterih stvareh me je bilo preprosto groza spregovoriti. Poleg tega pa je to sicer velik, a globoko zaseben del moje identitete,« je priznala rjavolaska, ki pa je vendar zbrala pogum in razkrila tudi eno svojih najbolj bolečih izkušenj – čustveno in telesno. »Bila sem na zabavi, pijana, željna pozornosti,« se spominja dne, ko se je vse obrnilo. »Mnogi ne razumejo pomena soglasja. Tudi če se z nekom poljubljaš, a te nato prisili v stvari, ki si jih ne želiš, je to spolni napad. A o tem mnogo deklet vendar ne spregovori, saj je njihova notranja stiska povezana z občutkom sramu in prelaganja krivde nase, ker so se pač vdajale brezskrbnosti študentskega življenja.« Pri tem pa tudi sicer zgovorna Lena ni nikakršna izjema, saj je o spolnem napadu dolgo molčala. Deloma zato, ker si ni želela žiga žrtve, deloma, ker je obiskovala majhno univerzo, kjer so se vsi poznali. In deloma, ker je bila prestrašena, osramočena in se v celoti niti ni zavedala razsežnosti grozodejstva, ki jo je zadelo. »Šele ko sem o vsem povedala najboljši prijateljici Audrey, mi je rekla, da sem bila posiljena.«

Po usodni študentski zabavi se je za Durhamovo vse spremenilo. »Prenehala sem hoditi na zabave. Do konca študija se alkohola nisem več niti dotaknila. Osamila sem se, se izolirala od zunanjega sveta, verjetno zato, da bi se obvarovala.« Toda spolni napad ni pustil le čustvenih ran, tudi telesne. »Mama me je naročila na zdravniški pregled. Vedela je le, da sem se napila, da so stvari malce ušle nadzoru in da ne vem, ali je bil kondom v igri. A zdravniku je resnica hitro postala jasna.« Kljub vsemu pa ni šla do predstavnikov zakona, saj je v njej tlel strah, da jo bodo označili za lažnivko, ki pretirava. »Navsezadnje je bil mnogo bolj privlačen kot jaz. Čemu bi mi potem storil silo?«

Še kar jemlje antidepresive

Že kot otroku so ji zdravniki postavili diagnozo obsesivno kompulzivne motnje. Bombardirana z medijskimi podobami lepote nikakor ni mogla sprejeti svojih (pre)bogatih oblin, zaradi česar je zapadla v začarani krog motenj prehranjevanja. Za piko na i pa je za posilstvo dolgo časa krivila sebe, četudi ji je spanec bolj kot napad kratilo premišljevanje o hrani in telesni (ne)popolnosti. Skupek, ki je zvezdnico privedel do odvisnosti od zdravil na recept, s katerimi se je poskušala spopasti s svojo notranjo negotovostjo. Brez pomirjeval in antidepresivov v torbici, »ki so ji dajali občutek čustvene varnosti«, ni odšla nikamor. A čeprav se je končno otresla slabe samopodobe, so manjši odmerki antidepresivov še vedno njena stalnica in stalni spremljevalec.