Žena kentskega princa Michaela, vnuka kralja Jurija V., je prav posebna ženska – je oblikovalka, pisateljica in velika borka za pravice živali. Njeno srce so ukradli gepardi, divje mačke, ki živijo v osrednji, vzhodni in južni Afriki in v jugozahodni Aziji. Svoje življenje je 72-letnica posvetila preprečevanju njihovega izumrtja.
Prvič se je z njimi srečala od blizu, ko je bila stara 17 let in je po ločitvi staršev obiskala očeta v Afriki, ki se je tam ukvarjal s kmetovanjem, imel je ogromen ranč, na katerem je princesa odkrila mladička geparda. »Bil je tako majhen, da ni mogel biti star več kot nekaj dni. Z lahkoto sem ga objela z dlanmi, zvil se je v klobčič z zaprtimi očmi. Spominjam se majhne črte v kotičku oči, zarisane navzdol tako, da se je iztekla v miniaturen gobček,« opisuje samičko geparda, zaslužno za njeno vseživljenjsko ljubezen do teh živali. »Prekipevala sem od materinskih čustev. Bila sem zaljubljena, nemočno sem hrepenela po tem, da bi jo zaščitila, nahranila, naredila kar koli, s čimer bi lahko pripomogla k temu, da bi preživela,« pripoveduje princesa.
Mladička je udomačila, pozneje pa neutrudno na vse mogoče načine skrbela, da ta ogrožena vrsta živali ne bi izumrla. Svoje izkušnje je popisala tudi v knjigi A Cheetah’s Tale, ki bo konec septembra prišla na prodajne police britanskih knjigarn.
