Princesa je tekla do 
vrha vulkana

Aristokrati modre krvi bi verjetno lahko zgolj brezdelno poležavali med mehkimi blazinami, a vendar glave britanskega dvora vedno znova dokazujejo, da je v njih več kot zgolj kanček športnega duha. Tega najpogosteje združijo z dobrodelnostjo. 
Princ Harry se je tako že odpravil na južni tečaj, s premagovanjem 335 kilometrov dolge poti po snegu in ledu pa je pomagal zbirati denar za ranjene vojake. Zdaj se poigrava z zamislijo, da bi prihodnje leto skušal preteči enega najzahtevnejših maratonov na svetu, Saharski maraton (Marathon des Sables). Za nasvet, kako trenirati, bi se lahko obrnil na svakinjo Pippo Middleton, ki je lani pretekla maraton po Keniji, letos pa tistega, ki se vije po obzidju Kitajskega zidu. Nasvet ali dva pa bi mu lahko dala tudi sestrična, princesa Beatrice, ki se kot prva članica britanske kraljeve družine lahko pohvali, da ima v žepu premagani triatlon. Princesa Beatrice si je podala roke z otrokoma multimilijonarja sira Richarda Bransona, s Samom in Holly – ti so zagnali kolesje dobrodelne organizacije Big Change, ki želi mladim omogočiti čim večji uspeh v življenju. V sklopu organizacije je zaživel tudi dobrodelni, skoraj 2000 kilometrov dolg ultratriatlon Virgin Strive Challenge, katerega izkupiček roma v sklad za otroke z disleksijo. »Ljudje se danes vsak dan borijo z dileksijo. A upam, da bomo v prihodnje ustvarili svet, kjer ne bo več pomembno, ali imaš disleksijo ali ne. Želim si, da bi šole postale varno, udobno okolje, kjer bodo mladi cveteli in uživali v delu, ne le reševali testov. Kjer jih bomo opremili z orodjem, ki ga potrebujejo za delo in življenje,« je povedala Beatrice, ki je dobro vedela, o čem govori. Ne nazadnje tudi sama živi s to motnjo, ki vpliva na veščini branje in pisanje. Zaradi česar je bila še toliko bolj navdušena, da je organizacija Big Change letos zbrala že zajeten milijon. K uspehu je prispevala tudi sama, in to ne le kot soustanoviteljica organizacije, letos tudi kot športnica, kot udeleženka etape dobrodelnega ultratriatlona.

Preplavala je 3300 metrov. Prekolesarila 140 kilometrov. Si nadela tekaške čevlje in pretekla polmaraton. Ter ga končala z vzponom na italijanski ognjenik Etna. 
»Končno mi je uspelo!« je zadihano zasopla na vulkanskem vrhu. Z verjetno razbolelimi udi in utrujenimi mišicami, pa vendar evforična. »Počutim se odlično,« je še povedala 28-letna plemenitašinja, ki lahko zdaj, ko pogleda malce nazaj, prizna, da je »oboževala vsako sekundo triatlona«. Tudi če se ji med naporno preizkušnjo, med katero je skupno premagala več kot 6000 metrov nadmorske višine, morda ni zdelo tako.