Pri petih zlorabljena, pri 14 še posiljena

Skozi tri desetletja kariere je stopala s smehom in morda malce pekočim smislom za humor, nikdar pretirano leporečila in raje o vsem spregovorila brez dlake na jeziku. Za ekscentrično komedijantko Margaret Cho, ki je ob Johnu Travolti in Nicolasu Cageu zaigrala v uspešnici Brez obraza, namreč nobena tema ni bila tabu, najsi je razglabljala o svojih preteklih težavah z mamili ali spolnosti. A vseskozi je delček ohranjala le zase. Najtemnejši in najbolj boleč del, ki jo spremlja že vse življenje. »Sem žrtev posilstva in spolne zlorabe v otroštvu,« je končno lahko dejala, svojo bolečino in gnev pa upesnila v novi skladbi povednega naslova I want to kill my rapist (Želim ubiti svojega posiljevalca). »Morda bo pesem ljudi spodbudila, da začno o tem govoriti. Kajti name je pisanje skladbe delovalo očiščujoče.«

Spolna zloraba le prekršek

Pri petih letih bi otroka morali najbližji varovati in ljubiti, toda Margaret, ki se je verjetno najbolje spomnite iz humoristične nanizanke Diva za umret, je namesto tega spoznala le zlorabo, izdano zaupanje in zanikanje. »Z moškim, ki me je spolno zlorabljal, sem imela dolgoletno razmerje. Nadlegovanje sem trpela ničkolikokrat, saj sem bila ogromno sama. A bila sem še premlada, da bi razumela besedo zloraba,« jo pekli spomin na družinskega člana, ki je izkoristil njeno zaupanje. Prvič pri petih letih in nadaljeval vse do njenega 12. leta. Njena družina je vedela, kaj se dogaja, a je le zamižala in molčala. »O tem ne govorimo, saj bi priznali, da se je resnično dogajalo. A del azijske kulture je, da živimo v zanikanju,« pripoveduje zvezdnica korejskih korenin in pridaja, da je nadlegovanje, ki je na zahodu nizkotno in obsodbe vredno kaznivo dejanje, v očeh njene tradicionalne korejske družine zgolj prekršek. In to opravičljiv. Zato se je lahko zanesla le sama nase, da se je izkopala iz brezna bolečine. Prehodila je dolgo in samotno pot. »Tolikokrat in tako dolgo sem bila žrtev zlorabe, da sem se težko znebila jeze, razumela in sprejela, kaj se mi je zgodilo.«

Grda in debela

Pri 12 je bila očitno že prestara, da bi še zanimala pedofilskega nadlegovalca, a vendar je bilo obdobje predaha od groze le kratkotrajno. Le dve leti pozneje si jo je za tarčo izbral znanec in jo s posilstvom oropal morebiti še poslednje drobtinice nedolžnosti, ki je tičala nekje globoko v njej. Tedaj pa ni mogla več molčati, toda namesto sočutja in tolažbe so vrstniki njene rane le še poglobili. »V srednji šoli sem bila posiljena. Bilo je prvič, da je nekdo penetriral vame, kar je bilo drugače od spolnega nadlegovanja v otroštvu. Ko pa sem se nekomu zaupala, je to prišlo na ušesa sošolcem,« pripoveduje Chojeva. Čeprav so jo vrstniki iz šolskih klopi že prej ustrahovali – sošolka ji je, denimo, med taborjenjem spalno vrečo napolnila s pasjimi iztrebki –, verjetno ni pričakovala obtožb, da si je posilstvo celo zaslužila. »Grda in debela si. Edini način, da bi kdo seksal s teboj, je, če je zmešan in bi te posilil. Zato ne igraj zdaj vloge vroče, zaželene punce, ki si je je nekdo poželel. Ogabna si in posilstvo si si zaslužila!« so ji namreč vtirali sol v rano.

Edini, ki ji je ponudil ramo in prisluhnil, je bil učitelj angleščine. Po njegovih napotkih je svoje misli začela prelivati med strani zasebnega dnevnika. Ko je malce pozneje umrl v tragičnih okoliščinah, je izgubila edinega zaveznika, sošolci pa nov razlog za draženje. Ker je, podobno kot Margaret, malce izstopal. »Tisti, ki so mi metali pod nos, da sem si posilstvo zaslužila, so mi zdaj govorili, da so ga umorili, ker je gej.« To je bila kaplja čez rob. Margaret je pustila šolo in se ni več ozrla.