Pri osemdesetih je priznal biseksualnost

Četudi se je drugačno usmerjenost dolgo skrivalo, v zadnjih letih vse več slavnih, ki jih privlači isti spol, to tudi odkrito priznava. Kljub temu pa je razodetje Cliva Davisa, enega najvplivnejših ljudi glasbene industrije, marsikoga pretreslo in ujelo povsem nepripravljenega. Ne le, ker bo legendarni glasbeni producent letošnjo pomlad na rojstnodnevni torti upihnil že 81 svečk, temveč ker dvakratni ločenec že devet let deli življenje z (anonimim) ljubimcem. A Davis, poznan zlasti kot moški, ki je v sfero nepozabnih glasbenih zvezd izstrelil Whitney Houston, je pač prepričan, da se ljubezen ne ozira na spol. »Še vedno me privlačijo tudi ženske. Ni se namreč treba odločiti za moškega ali žensko, saj se zaljubiš v človeka,« je v avtobiografiji The Soundtrack of My Life razkril svojo biseksualnost, za katero je prepričan, da obstaja, četudi večina ljubezni do obeh spolov ne razume.

Izkušnja pri petdesetih

New York konec 70. let. Zapuščeni radijski studio, ki si je nadel novo preobleko in se prelevil v enega najbolj razvpitih nočnih klubov. V vroče zbirališče elite, ki je v mraku in disko ritmih Studia 54 uživala v omamnih substancah in erotičnih igricah. »Tiste noči, po dovolj popitega alkohola, sem postal odprt za njegove poskuse zbližanja,« se spominja prve seksualne izkušnje z moškim. A četudi se mu tedaj niso odprla nebesa ali prikazal bog, ga je vroča igrica z občudovalcem potešila. Hkrati pa v glasbenem mogulu odprla vrsto vprašanj. V petih desetletjih svojega življenja se je vedno ljubil le z ženskami, se z dvema celo poročil in zaplodil štiri otroke. »Svojih čustev ali nagnjenj nisem tajil, saj sem z ženskami vselej užival,« je zapisal petkratni dobitnik grammyja, ki pa je po usodni prelomni noči z oboževalcem počasi začel odkrivati globine in čustva, za katera ni vedel, da obstajajo. Tako se je sredi 80. let tudi ločil od žene številka dve, Janet Adelberg, in začel spoznavati večplastnost svoje spolne usmerjenosti. »Po razpadu drugega zakona sem spoznal nekega moškega. In čeprav sem bil do tedaj v ljubezenskih razmerjih le z ženskami, sem ugotovil, da lahko ljubezen in intimo delim tudi z moškim,« se spominja začetka novega življenja, ko se je romantično sočasno zapletel z moškim in še z dvema ženskama. A navsezadnje je moral nadoknaditi dolga leta življenja kot heteroseksualec, zaradi česar je kot razvezani moški iskal zadovoljitve »s poročenimi in homoseksualnimi pari ter samskimi moškimi in ženskami, ne glede na njihovo spolno usmeritev«. Dokler se v 90. letih ni zapletel v prvo monogamno razmerje z moškim, z zdravnikom, s katerim sta v ljubezni uživala dolgih 14 let. Od leta 2004 pa je zvest drugemu partnerju, čigar ime pa ostaja skrivnost.

Lennon se je primerjal s Picassom

Moški z zlata vrednimi ušesi je skoraj lastnoročno sooblikoval popularno glasbo preteklih desetletij, pa vendar nikoli ni bil glasbeni molj. Kot najstnika ga nikoli ni zagrabila rock'n'roll mrzlica, nikoli ni zbiral plošč, v glasbi pa je videl zlasti tržno vrednost. Prav to ga je zavihtelo na prestol kot eno najvplivnejših oseb tovrstne industrije, na katerem kraljuje že več kot pol stoletja. Igral je pomembno vlogo v karierah glasbenih velikanov, kot so Janis Joplin, Bruce Springsteen, Rod Stewart, Bob Dylan, Alicia Keys in Aretha Franklin, kar mu je hkrati omogočilo tudi vpogled v zakulisje njihovih življenj. Sočne in pikantne podrobnosti, ki so za glasbene navdušence vsaj tako zanimive kot producentovo priznanje.

Ko je leta 1967 prvič slišal raskavi, ognjeviti glas Janis Joplin, je v trenutku vedel, da je naletel na zlato jamo. In z legendarno Janis nemudoma podpisal pogodbo, čeprav je ona kot pravi otrok cvetja želela pogodbo zapečatiti še mnogo bolj osebno kot zgolj s podpisom. »S seksom je želela najin odnos popeljati na višjo raven, ki bi presegla okvire zgolj hladnega poslovnega odnosa.« V avtobiografiji nadalje razkrije pokojnega kralja popa Michaela Jacksona kot sebičnega karierista, ki je zavoljo svoje zvezde lastnoročno sabotiral glasbeno kariero starejšega brata Jermaina Jacksona, nepozabni John Lennon pa se je edinstvenosti očitno zavedal že takrat, ko je bil živ, saj se je primerjal kar s Pablom Picassom. »Ne poslušam glasbe in ne sledim novim smernicam. Toda, saj tudi Picasso ni obiskoval galerij, da bi tam iskal navdih in slikal po najnovejših smernicah,« mu je legendarni beatle samozavestno dejal v enem izmed njunih pogovorov.