Premožen in vpliven: šestkrat so mu presadili srce, zdaj se je za vedno ustavilo

V 102. letu starosti je zaradi odpovedi srca v noči na ponedeljek umrl David Rockefeller, eden najbolj premožnih in vplivnih ljudi na svetu. V življenju je veliko denarja podaril, prijateljeval je s svetovnimi voditelji, svetniki in grešniki. Družinski posel in svoje človekoljubne organizacije je upravljal tudi po že dopolnjenih 90 letih. Zelo znana je njegova zbirka umetnin, katere vrednost ocenjujejo na pol milijarde dolarjev, celotno premoženje družine pa na tri milijarde. Z njegovim slovesom se je dokončno pretrgala vez z zlatim obdobjem ameriških industrijskih magnatov. David Rockefeller je bil star deset let, ko je F. Scott Fitzgerald izdal Velikega Gatsbyja, zgodbo o dekadenci superbogatih v norih dvajsetih letih.

Že takrat se je ime Rockefeller pojavljalo kot sinonim za bogastvo, vsi, ki so bili z njim povezani, so imeli velikanske privilegije. David je kot otrok živel v največji zasebni rezidenci v New Yorku (družinska galerija je v sosednji stavbi), obmorski vili v Mainu, ki ima 107 sob. Seveda je imel na voljo vrsto drugih domov, proti katerim je floridski Mar-A-Lago Donalda Trumpa navadna pasja utica.

Po cent za izpuljen plevel

Davidov dedek je bil John Davison Rockefeller, moški, ki je bil verjetno najbolj premožen posameznik v vsem človeštvu, saj mu je uspelo nagrabiti za približno 315 milijard evrov bogastva. Bivši trgovec je ustanovil Standard Oil, a je pod maminim vplivom desetino zaslužka poklanjal dobrodelnim ustanovam. Do smrti leta 1937 je podaril toliko denarja, da je bil tudi največji donator za raziskave na področju medicine in šolstva v človeški zgodovini. Seveda je ostalo še veliko milijard za njegovega sina Johna D. Rockefellerja Juniorja. On je bogastvo razumel kot veliko breme, zato je svojih šest otrok, David je bil najmlajši, vzgajal s trdo roko, odgovornostjo do dela in do javnosti. Tako je David že pri sedmih letih čez počitnice po osem ur na dan grabil listje na družinskem posestvu v Westchestru. Ob neki drugi priložnosti je moral puliti plevel in je zaslužil en cent na izpuljeno rastlino.

S tremi brati se je zelo rad peljal s kotalkami po Peti aveniji v New Yorku, a jim je vedno sledil voznik z limuzino, če bi se morda kdo utrudil. Njegova največja strast so bile žuželke, v poletni rezidenci v Mainu jih je s pomočjo osvetljene rjuhe zbral neverjetnih 40.000. Tudi v poznih letih življenja ni zapustil doma brez steklene posode, da bi ujel kakšnega zanimivega hrošča. Zelo je bil ponosen, ko so po njem imenovali redkega hrošča z mehiškega višavja Diplotaxis rockefelleri.

WTC premaknili na njegovo zahtevo

Po diplomi na Harvardu leta 1936 je eno leto obiskoval ekonomsko šolo v Londonu, nato pa prejel doktorat Univerze v Chicagu. Istega leta, 1940., se je poročil z Margaret McGrath, ki mu je rodila šest otrok. Prostovoljno se je pridružil ameriškim vojaškim silam v drugi svetovni vojni, boril se je v severni Afriki in Franciji, kjer je zaradi odličnega znanja jezika postal obveščevalec. Po vojni se je zaposlil v družinski banki, ki jo je pozneje tudi vodil. Dva njegova brata sta se podala v politične vode, eden je postal guverner New Yorka in podpredsednik ZDA, drugi pa guverner Arkansasa. Davidu so dvakrat ponudili vodenje ameriške zakladnice, a je raje ostal zasebnik. Imel je osupljivo veliko poznanstev, v svojem rolodexu je imel spravljenih 150.000 kontaktov, celoten arhiv je imel v posebni sobi zraven svoje pisarne. Med njimi je bilo približno 200 svetovnih voditeljev, tudi Nelson Mandela. Najbolj problematično je bilo njegovo prijateljevanje s Henryjem Kissingerjem, ki je spodbudil predsednika Jimmyja Carterja, da je leta 1979 zaradi zdravljenja raka iranskemu šahu dovolil vstop v Združene države. Zaradi tega so vdrli na ameriško veleposlaništvo v Teheranu in kar 13 mesecev zadrževali talce, zaradi česar je bil Carter ob predsedniški stolček. »Ameriški kapitalizem je prinesel več koristi ljudem kot kateri koli sistem v zgodovini kjer koli na svetu,« je izjavil ob neki priložnosti.

V življenju je po nekaterih ocenah v dobrodelne namene podaril 834 milijonov evrov in ni maral izogibanja davkom. Le občasno naj bi svoj strahotni vpliv koristil za osebno korist. V šestdesetih in sedemdesetih je preselil sedež družinske hiše na spodnji Manhattan, kar je sprožilo pravo gradbeno revolucijo. No, potem je bil nekoliko manj zadovoljen, ko so se pojavili načrti za gradnjo World Trade Centra, ki bi mu zapiral pogled na reko Hudson in Kip svobode. Takrat je dvignil telefon in poklical svojega brata Nelsona, ki je bil guverner New Yorka, in lokacijo dvojčkov so premaknili, tako da mu nista kvarila razgleda. Znan je bil tudi po tem, da je prestal kar šest presaditev srca, nazadnje v starosti 99 let.