Spider-Man ni James Bond. Tako Andrew Garfield ni nasledil Tobeyja Maguira v glavni vlogi enako, kot je Daniel Craig nasledil Piercea Brosnana, ampak gre za povsem novega Spider-Mana in povsem nove zgodbe. Natanko tako kot v stripih, iz katerih izvira.
V gledališču to počnejo od nekdaj
Film Neverjetni Spider-Man je t. i. ponovni zagon (angl. reboot) zgodbe o Spider-Manu, podobno kot je Batman: Na začetku pretrgal nit s polomijo, imenovano Batman in Robin. Čeprav se vnovični zagoni zdijo nova pogruntavščina, posledica izpetosti, pomanjkanja svežih idej in želje po izkoriščanju (nekoč) uspešnih blagovnih znamk, so že dolgo del kulture. Kot je v nedavnem intervjuju lepo povzel bodoči Robocop Joel Kinnaman, so se mu zdeli vnovični zagoni dolgočasen koncept, a je ugotovil, da v gledališču pravzaprav že od nekdaj počnejo točno to. Vsaka nova postavitev Hamleta, Antigone ali ne nazadnje tudi Županove Micke je sama zase vnovični zagon z drugo sceno, drugimi igralci in drugim režiserjem oziroma režiserko. Tako se je Kinnaman, glavni igralec priljubljene kriminalne serije Ubijanje (The Killing), odločil postati Robocop, režijo pa je prevzel José Padilha, avtor odličnega brazilskega trilerja Elitni vod. Kakšen bo rezultat, bomo videli prihodnje leto, zdaj pa se vrnimo k stripom.
O dobah in avtorjih
Koncept vnovičnih zagonov so v stripih odkrili že pred več kot petdesetimi leti. Najprej so iz kičastih junakov t. i. zlate dobe stripa razvili bolj temačne junake, ki so kmalu podlegli cenzuri, zato so si morali vedno znova izmišljati nove junake ali pa stare spreminjati do neprepoznavnosti. Nekateri ikonski junaki, kot sta Batman in Superman, so zmeraj imeli trdno osnovo, vendar so tudi njune zgodbe včasih šle čez rob bizarnega. Tega so se navadili tudi bralci in založniške hiše so to občasno zelo dobro uporabile ter posamezne junake prepustile samosvojim avtorjem, kot so denimo Alan Moore, Neil Gaiman in Frank Miller, ki so iz šundovske zvrsti ustvarili izjemna literarna dela (npr. Batman: Year One, The Dark Knight Returns). No, včasih so bili tudi brca v temo. Najbolj slaven tak primer je Supermanova smrt (The Death of Superman), serija stripov, v kateri so avtorji ubili Supermana … in ga nato oživili z razlago, da je samo hiberniral. Max Landis, scenarist letošnje uspešnice Kronika, je s pomočjo nekaterih zvezdnikov o tem posnel odličen komentar/kratek film (poiščite The Death of Superman na youtubu), v katerem sklene, da Supermanova smrt ni ubila Supermana, ubila je smrt.
Kaj je novega na Spider-Manu?
Spider-Man iz trilogije režiserja Sama Raimija s Tobeyjem Maguirom v glavni vlogi je med drugim imel organske mreže, ki jih je streljal iz telesa, kar je bila posledica ugriza radioaktivnega pajka, njegovo dekle pa je bilo Mary Jane Watson. Spider-Man režiserja Marka Webba z Andrewom Garfieldom v glavni vlogi ima prav tako nadnaravne moči zaradi pajkovega ugriza, a metalec mrež si je izdelal sam, njegovo dekle pa je Gwen Stacy. To niso zgolj površinske razlike, predvsem glede na stripovsko zgodovino. Spider-Man je še vedno junak, ki pomaga ljudem, se bojuje proti pošastnim zlobcem in se poskuša soočiti z odgovornostjo do svojih moči, vendar ni več emo, ampak izumitelj, in nima več dekleta, ki ga je treba varovati, ampak trdno in močno hčer policijskega načelnika. To pa je precejšnja sprememba tako tona kot zapleta in razpleta zgodbe.
Kaj pa Tobey?
Ostaja še eno vprašanje: kaj se dogaja s prejšnjim Spider-Manom? Devedeji bodo najbrž povzročali težave staršem, ki bodo otrokom iz videoteke prinesli napačno kombinacijo filmov (npr. Neverjetnega Spider-Mana in Spider-Mana 2 ali 3). Vendar Raimijeva Spider-Man in Spider-Man 2 ostajata izjemna primera stripovskih filmov in tudi akcijskih filmov nasploh, in Marc Webb se bo moral krepko potruditi, da bi ju dosegel. No, film Spider-Man 3 s tisto plesno točko pa bo lahko presegel. Kaj pa Tobey Maguire, nekdanji Spider-Man? Tudi on se je lotil vnovičnega zagona, in sicer glavne vloge v novi filmski različici Velikega Gatsbyja. Tako kot Neverjetni Spider-Man bo tudi ta v 3D.
