Pozabil, da sedi na milijonih

Bila so divja sedemdeseta. Sploh v vedno budnem New Yorku, kjer si je Alice Cooper ravno začel utirati pot med glasbene veljake. Čas, ko je po rockersko nagibal steklenico za steklenico, se družil z zvenečimi imeni in že naslednje jutro verjetno pozabil najmanj polovico dogodkov minulega večera. Tudi na darilo, ki mu ga je podarilo tedanje dekle Cindy Lange, umetnino Andyja Warhola. Zvil jo je in stlačil v skladišče skupaj s kramo, ki je ni potreboval, ter nanjo pozabil.

Na začetku 70. let je njegova kariera dosegla vrhunec, ga s skoraj svetlobno hitrostjo nosila proti nebu. Imel je po 100 nastopov na leto, pomemben del vsakokratnega šova pa je bila njegova navidezna smrt. Z obešanjem, giljotino, na električnem stolu. In prav njegov odrski rekvizit, električni stol, na katerem ga je kot zadnji akt koncerta stresla elektrika, je navdihnil Cindy, da mu je 1973., na njegov 25. rojstni dan, podarila Warholovo grafiko električnega stola na rdečem svilnatem platnu. A na njej se je desetletja nabiral prah, vse dokler ni nedavno Cooperja po sliki povprašal prijatelj, preprodajalec umetnin. Ko so leta 2014 na dražbi prodali sliko iz serije Warholovih električnih stolov za več kot 10 milijonov, se je ta namreč spomnil, da je pred časom nekaj podobnega imel tudi Alice.

»Alice se je spomnil, da se je o tej sliki pogovarjal z Warholom. No, bil je skoraj prepričan, a ne bi mogel priseči, saj bi se z njim lahko poigrala spomin in domišljija, ki sta pred desetletji plavala v alkoholu,« je dejal njegov dolgoletni menedžer Shep Gordon, s katerim sta kljub kančku negotovosti prečesala skladišča in shrambe. Naletela sta na zaklad, katerega pristnost je že potrdil strokovnjak za Warhola Richard Polsky. Dodal je, da bi umetnina zlahka navrgla milijone. »V tistem je Aliceu čeljust padla skoraj do tal. Ni mogel verjeti, da ima v lasti nekaj tako vrednega.«

Marsikdo ne more verjeti, da je mogoče pozabiti na nekaj, kar je vredno več milijonov. A je Gordon nemudoma razložil, da so bili takrat pač drugi časi. »To je bilo obdobje rock'n'rolla, nihče ni mislil na nič, razen morda na sedanji trenutek. Bil je čas, ko je bil Warhol še živ in njegova dela še niso dosegala vrtoglavih zneskov. Poleg tega je Alice resno popival, zaradi česar je v sklopu odvajanja pristal v umobolnici. Ko jo je zapustil, se ni več vračal v New York, temveč se je preselil v Los Angeles. Slika je preprosto ostala pozabljena v New Yorku.« T. P.