Pot do filmske slave
 res le skozi posteljo?

Velja za deželo sanj, kjer je vse mogoče. Za deželo lepote, brezskrbnosti in uživaštva, kjer je pot tlakovana z mehkimi cvetličnimi listi. A to je le utvara, saj se za bleščečo fasado hollywoodskega glamurja skriva tudi vrelec pokvarjenosti, vulgarnosti in izkoriščanja. Seveda skrbno skritega za dimno zaveso, ki jo le občasno razpihajo zvezde in razkrijejo temno plat filmske meke. Plat, kjer sta mladost in naivnost, združeni z ambicijami in lepoto, še prevečkrat nagrajeni s spolnim nadlegovanjem. »Prvič se mi je zgodilo, ko sem bila še zelo mlada. Bila sem povsem šokirana, a s tem sem se nekaj naučila. Ko se ti to zgodi drugič, že veš, kako se temu izogniti,« je že pred leti dejala Susan Sarandon, ko so jo hoteli veljaki filmskega sveta pred desetletji kot mlado in še neznano igralko izkoristiti za spolno igračko. V zameno bi ji seveda odprli vrata v svet, katerega del je hotela postati.

Zdaj je sicer ena največjih zvezd sedme umetnosti, ki jo je filmska akademija že petkrat nominirala za oskarja – za vlogo sočutne nune v filmu Zadnji sprehod ga je celo odnesla domov. Hkrati je tudi zagrizena aktivistka, ki je pred dvema letoma zagnala kolesje svetovne peticije za sprejetje zakonov, ki bi zaščitili žrtve trgovine z belim blagom, žrtve dobičkonosne trgovine izkoriščanja nežnejšega spola, ki v spremenjeni obliki poteka tudi v deželi sanj. V deželi, kjer je seks postal skoraj plačilna valuta, ki lahko odpira ali zapira vrata. To je na lastni koži izkusilo že veliko igralk.

Ko se je rdečelasa lepotica z zvezdicami v očeh in sanjami o slavi in bogastvu pred štirimi desetletji preselila v New York, je kot večina drugih nadobudnih igralcev zakorakala na pot zavrnitev, hoje od vrat do vrat, od avdicije do avdicije. Pri tem se ji je že kmalu razkrilo, da lahko njena mladost in lepota delujeta tudi proti njej. »Ko sem vstopila v sobo, me je neki moški vrgel na mizo in z mene začel trgati oblačila. Bilo je gnusno,« se opotekajočih se začetkov spominja Sarandonova, katere svežina je filmarjem in agentom očitno zameglila razum, da so pozabili na oliko, dostojnost in spoštljivo vedenje. Z njo so ravnali kot s smetjo, kosom mesa, namenjenim moškim za hitro, instantno zabavo. Žalostna zgodba, ki pa jo lahko ponovi mnogo drugih zvezdnic. A očitno je marsikateri moški, ki je v filmski industriji že kam prilezel, prepričan, da roka roko umije, zaradi česar naj bi pisatelj za televizijo Al Capp tedaj komaj 19-letni Goldie Hawn dejal, da ne bo prišla nikamor, če za uspeh v filmu ni pripravljena zlesti med rjuhe. »Ko sva prišla do njega, si je nadel domačo haljo, pod njo pa ni nosil ničesar! Začela sem jokati, on pa mi je le dejal, da je spal že z vsemi in da se lahko kar poslovim od kariere, če nisem pripravljena na to,« se spominja Goldie, ki pa se je vendar zadnja smejala – svoj uspeh mu je leta pozneje vrgla pod nos s telegramom.