Poslovila se je Ruth Rendell

»Eunice Parchman je umorila družino Coverdale, ker nesrečnica ni znala brati in pisati …,« se začenja eden pretanjenih kriminalnih romanov Britanke Ruth Rendell. Kot odlično prodajana avtorica kriminalk in grozljivk v 85. letu umrla pisateljica ni odlično izpolnjevala le meril uspešnosti današnjega časa in družbe, njeno ustvarjanje je odlikovala žlahtna in dolga tradicija znamenitih literatk z Britanskega otočja. 
Večina kritikov je priznala, da piše elegantno in tudi pronicljivo opazuje. Leta 2009 je The Guardian kar pet njenih romanov uvrstil na seznam 1000 knjig, ki bi jih moral vsakdo prebrati. Januarja letos jo je zadela huda kap, od katere si ni več opomogla in ni mogla končati odprtih rokopisov. V polstoletni pisateljski karieri je izdala več kot 60 knjig, ki so prevedene v 25 jezikov (15 tudi v slovenščino), izšle pa so v milijonski nakladi. Osrednji junak kriminalk je inšpektor Reginald Wexford.

Rodila se je 17. februarja 1930 kot Ruth Grasemann, odraščala v učiteljski družini – mama je bila Švedinja iz Danske, po avtoričinem rojstvu je zbolela za multiplo sklerozo, oče je delal v ladjedelnici, pozneje pa postal učitelj – v londonskem predmestju in se leta 1953 poročila z novinarskim kolegom Donom Rendllom. Začela je kot novinarka v Essexu pri lokalnem časopisu Chigwell Times, ker pa je poročala o dogodku, ki se ga ni udeležila (tako ni vedela, da je »predmet« poročanja med govorom na večerji umrl), so jo nagnali.

Zvestoba skoraj do konca

Od moža se je ločila po 22 letih zakona, čez leta sta se vnovič vzela, njun sin živi kot psihoterapevt v ZDA. Kar desetletje je bila gospodinja, potem je odkrila, da je njena pot lahko le literatura. Začela je pisati zahtevne in globokomiselne knjige, ki pa so jih založniki odklanjali. Zato se je lotila angleške zimzelene tradicije – kriminalk. Inšpektor Reginald se je pojavil že v prvi zgodbi Vse najlepše od smrti, ki je izšla leta 1964, upokojila ga je šele leta 2011. Podobno kot pri njeni prijateljici P. D. James v ospredju ni več iskanje storilcev, marveč raziskovanje okoliščin dejanja.

Kot njeni predniki in vzorniki je po odlični britanski maniri v kriminalke vnašala socialno in psihološko dimenzijo. Tudi po inšpektorjevi upokojitvi je Ruth nadaljevala pisanje, njena zadnja knjiga The Girl Next Door je izšla lani, oktobra naj bi izšla še knjiga iz te zapuščine. Že dolgo je bila v vrhu najbolj branih britanskih avtorjev, v enem zadnjih pogovorov se je spet spomnila inšpektorja Reginalda: »Nikoli se ga nisem naveličala, saj mi je po načelih in navadah zelo podoben, a hkrati moj miselni antipod.« Mnogo njenih zgodb in romanov so posneli za film in televizijo, več vlog je sprejel njen občudovalec, igralec Colin Firth.

V zgornjem domu

V tradiciji svojih znanih in slavnih angleških kolegic je pisala tudi pod moškim psevdonimom, potem si je nadela še ime Barbara Vine. Za svoje izčrpno delo je prejela veliko nagrad, leta 1997 jo so je britanska kraljica Elizabeta II. povzdignila v plemiški stan, postala je baronesa Rendell of Babergh. Tuja ji ni bila niti politika, na predlog nekdanjega premiera Tonyja Blaira je tradicionalno angleško delavsko stranko predstavljala v zgornjem domu parlamenta.

Pisati se je naučila iz ljubezni do literature: »Za vse, kar sem, se imam zahvaliti velikim mojstrom pisane besede, ki nam jih na Otoku resda ne primanjkuje. Na prvem mestu je seveda nesmrtni mojster Shakespeare.« Zelo ji je bila pri srcu slovita Agatha Christie, pod vtisom Dickensovega Oliverja Twista se je zapisala dobrodelnosti, vse življenje je izdatno pomagala revežem, sodelovala je v dobrodelnih projektih, kar pa je ni odvrnilo od tega, da ne bi sprejela časti in blagra pregovorno ohole lordske zbornice. Zavezanost tradiciji ali vera v boljši jutri, da se da prav v levjem brlogu kaj spremeniti?