TRAVMATIČNA IZKUŠNJA

Posilil jo je, nato jo je vzel za ženo

Objavljeno 29. november 2014 08.44 | Posodobljeno 29. november 2014 08.44 | Piše: E. B.

Dokumentarec o Izraelki, nekdanji miss sveta, spodbudil žrtve posilstva.

Linor Abargil

O svoji boleči izkušnji v mladosti je pisala že v avtobiografiji, Joan Collins pa se je zdaj opogumila še pred televizijskimi kamerami in zgodbo o posilstvu spet podelila s svetom.

Omamljena 
in posiljena

Pogumna miss sveta je naslov dokumentarca, v katerem ima osrednjo vlogo izraelska lepotica Linor Abargil, ki so jo posilili 1998., in to šest tednov pred zmago na velikem odru, med snemanjem pa je potovala po svetu in druge žrtve spodbujala k osvobajajoči izpovedi. Tako je v sodelovanje privolila tudi Collinsova, ki jo je pri rosnih sedemnajstih omamil in si jo vzel moški, s katerim se je pozneje poročila! Takrat je bila šele na pragu igralske kariere, se spominja 81-letnica, ki se je usodnega dne sestala z irskim igralcem Maxwellom Reedom. Ta se je sredi večera odločil za kopel, Joan pa je medtem zamešal rum s kolo in ji ponudil knjige za branje, medtem ko ga je čakala. »Čtivo je bilo pornografsko, še nikoli nisem videla česa takšnega. In v pijači je bila droga. Maxwell je potem prišel iz kopalnice, me zagrabil za roke in me posilil. Vzel mi je nedolžnost,« se spominja zvezdnica Dinastije in pristavlja: »Nisem bila kriva, a tega takrat nisem vedela. Bil je veliko starejši od mene in bil je velika zvezda. In ko me je znova povabil ven, si ga nisem upala zavrniti. Po nekaj mesecih me je zasnubil in v zaroko sem privolila. Saj mi je vzel nedolžnost, sem razmišljala, torej se pravzaprav moram poročiti z njim.«

Podpora je nujna

Po štirih letih sta se ločila, Collinsova pa je potem še štirikrat dahnila usodni da, vendar moškim nikoli ni povsem zaupala. »Joan je bila takrat zelo mlada. Potem ko jo je posilil, jo je še prepričal, da se mora poročiti z njim,« je igralkino bolečo izkušnjo komentirala 34-letna Linor in pojasnila, da so žrtve posilstva pogosto tarče kritik zaradi svojega ravnanja po kaznivem dejanju – da jim je dogodek težko prijaviti ali o njem povedati bližnjemu, razume le malokdo. Sama še kako dobro ve, kako težko je spregovoriti o tako boleči izkušnji – napadalec si jo je vzel med delom v Milanu. »Hvaležna sem, da živim v Izraelu, kjer so obsodili mojega posiljevalca. Kje drugje bi za kriminalko označili mene. Veliko je še držav po svetu, kjer so nujno potrebne korenite spremembe,« poudarja Linor in opozarja, da večino posilstev zagreši oseba, ki jo žrtev pozna, prav zato je tako težko spregovoriti o napadu. Linor je vseskozi ob strani stala mama: »Podpirala me je od vsega začetka. Takoj me je prepričala, da se ne smem sramovati in da nikakor nisem kriva.«

Lepotica je bila takrat stara 18 let, mesec in pol pozneje so jo kronali za miss sveta. »Miss Izraela še nikoli ni zmagala, zato si nisem mislila, da bom jaz dobila krono. Potem pa sem spoznala, da se verjetno vse zgodi z razlogom, in sklenila sem, da bom zmago izkoristila, da pomagam drugim žrtvam posilstva.« Njenega posiljevalca so zaprli za šestnajst let, in čeprav je Linor pričala med procesom ter od dogodku javno govorila, je po obsodbi umolknila in se potuhnila.

Z izpovedjo pomagala

Molčala je kar deset let, dokler je niso nagovorili ustvarjalci dokumentarnega filma in jo prosili za sodelovanje. V Los Angelesu je spoznala režiserko Cecilio Peck, hčer znamenitega Gregoryja Pecka, ki je uvidevno prisluhnila njeni izkušnji in jo nazadnje le prepričala, da je na svetu nešteto žrtev, ki bi jim lahko pomagala s svojo izpovedjo. »Ko sem spoznala, da se bo tako za zapahi morda znašel še kakšen storilec, nisem več omahovala,« je pojasnila mati treh otrok, ki se je potem odpravila na svetovno turnejo: v številnih deželah, od Afrike pa do ZDA, je v petih letih spoznala izjemne ženske, ki so neznosno trpele, dokler se niso odprle sočutni Linor, nekdanji manekenki, zdaj pa odvetnici in borki za enakopravnost žensk ter odpravo spolnega nasilja.

Film je na nedavnem festivalu judovskega filma na Otoku prejel odlične ocene, zelo obiskana pa je tudi spletna stran dokumentarca, kjer mnoge žrtve anonimno pišejo o svojih izkušnjah in si tako lajšajo bolečino. »Ne morem verjeti, koliko žensk nima podpore v svoji bližnji okolici, koliko se jih preprosto ne more izpovedati nikomur. A če se ne izpoveš, se rane ne morejo začeti celiti,« je še sklenila Linor.

Deli s prijatelji