Šteje jih že 35. V preteklosti so jo povezovali s tem ali onim. Obožuje nasprotni spol in si je, čeprav zatrjuje, da je nikakor ne bi mogli označiti za promiskuitetno, v študijskih letih vsekakor dala duška v odkrivanju seksualnosti. Pa vendar je šele oblikovalec pohištva Ben Hanisch tisti prvi, za katerega lahko Amy Schumer preprosto in iskreno zatrdi, da je njen fant. »Občutek imam, da je Ben prvi moški, ki je resnično moj fant. Gotovo jih je nekaj iz moje preteklosti, ki bi me ob teh besedah najraje mahnili, toda tako pač čutim,« pravi komedijantka, ki so jo ljubezenska čustva z Benom povezala pred dobrega pol leta. Toda najsi jo nežna čustva še tako navdušujejo, se ji hrbet upogiba pod težo strahov. Če je verjeti Amy, na svetu namreč ni bolj zastrašujoče stvari, kot je ljubezen. Pesniki in pisatelji opevajo lepoto prve ljubezni. To prvo omamo, ki je, četudi zbledi in jo nato nadomestijo druge, nikoli ne pozabiš. In Amy Schumer je resnično ni pozabila, le potlačila tako globoko, da jo je komaj še našla. Nanjo je pomislila šele leta pozneje, ko je zavoljo pisanja spominov odprla najstniški osebni dnevnik in naletela na besede, ki jih je namenila fantu, ki jo je popeljal v svet spolnosti. A ji ob prebiranju ni postalo toplo pri srcu, prej jo je stisnilo.
Peklenska spolna izkušnja
»Moja prva spolna izkušnja ni bila lepa ali dobra. Nanjo nisem mislila, spomnila sem se je šele zdaj, ko sem brala svoj dnevnik. A ko sem prvič seksala, sem o tem skoraj takoj zapisala nekaj vrst. Potekalo je nekako takole: pogledala sem dol in nenadoma spoznala, da je v meni. Ob tem se mi je opravičeval, sama pa sem mu lahko le odvrnila, da ne morem verjeti, da je to storil,« je razkrila zvezdnica, ki pa se noče maščevati fantu, ki ji je pred 17 leti vzel nedolžnost brez privoljenja.
Tudi seks s fantom številka dve ji ni ostal v pravljičnem spominu. »Rekla sem mu ne, da si tega ne želim, a je to kar ignoriral in nadaljeval.« A vendar se Amy ne vidi kot žrtev. Morda zato, ker se dobro zaveda, da družba pri posilstvih s prstom po navadi del krivde pripiše tudi zlorabljenim in njihovim napakam. »Ljudje so besni, če nisi zgled popolne žrtve.«
Zabavna svetlolaska je skrbno popisovala strani dnevnika med 12. in 23. letom. Dobro desetletje pozneje jih je spet prelistala in podoživljala svojo mladost. Nazaj pa se ne bi še enkrat vrnila, tudi če bi bilo to mogoče. »Branje dnevnika je bilo resnično boleče. Sama sebi sem se zasmilila. Vse je tam, črno na belem. Vsa grdota, vsa ponižanja. Vse!«
Amy je poudarila, da je bila »od nekdaj nora na fante, a nikoli promiskuitetna. Drugi so bili v sferah spolnosti precej naprednejši. Prvič sem namreč seksala pri 17, fanta pa nisem oralno zadovoljila, dokler nisem bila na faksu«. V študijskih letih se ji je skoraj malce zmešalo, tedaj se je sprejela kot spolno bitje. »Takrat sem se odločila, da bom seksala naokoli in mi za to ne bo mar. V drugem letniku sem tako nenadoma prišla z dveh fantov, s katerima sem do tedaj seksala, na število deset. To so bili mračni časi. Ti fantje mi namreč sploh niso bili všeč, a sem hotela, da sem jaz všeč njim.«
Panika zaradi ljubezni
Do zdajšnje ljubezni, Bena Hanischa, čuti vse najlepše, toda kljub temu se v njej razrašča strah. Celo panika in groza. »Ni ga bolj zastrašujočega na svetu kot to, da si zaljubljen. Želim si le jokati in kričati na vse grlo. Vsakokrat, ko se posloviva, si namreč mislim, da bi to lahko bil čudovit zadnji skupni teden. Ali pa sama sebi prigovarjam, da nič od tega ni resnično, da me bo tako ali tako zapustil in mi dejal, da me nikdar ni res ljubil. Zaradi tega mi ga je skoraj žal. Biti moj fant je neizmerno izčrpujoče.«
