Če bi pred leti vkorakali v otroško sobo Toma Hollanda, bi vstopili v hram čaščenja Spidermana. »Imel sem vse, od njegovih akcijskih figuric, filmov in plakatov do posteljnine. Od svojega petega leta sem se pretvarjal, da sem on. Sredi sobe sem se razkoračil in si na glas dejal, da sem Spiderman,« pravi britanski igralec, ki pa se mu ni treba več pretvarjati, saj je zdaj postal ta junak. Filmski družbi Sony Pictures in Marvel Studios sta po mesecih avdicij namreč izbrali prav Toma, da si nadene oprijeti kostum predhodnikov, Tobeyja Maguireja in Andrewa Garfielda, ki sta včasih navduševala kot Peter Parker, ki se spreminja v Spidermana. Čeprav je Holland, ki so se mu tako uresničile otroške sanje, hitro spoznal, da se, vsaj spočetka, v oprijetem oblačilu, pod katerim je lahko nosil zgolj tangice, ni počutil nič junaško in možato.
Komaj pet let je minilo od njegovega filmskega prvenca. In še štiri več, odkar se je, tedaj kot komaj 12-letni poba, prvič preizkusil v igri, v gledališki priredbi Billyja Elliota. In čeprav mlademu Britancu kritiki že od začetka napovedujejo svetlo prihodnost, si rjavolasec ni mislil, da mu bo uspelo dobiti vlogo Spidermana, vsaj ne tako hitro.
Moral se je uščipniti
»Če bi lahko bil kateri koli superjunak, bi bil Spiderman. Ko sem izvedel, da sem dobil vlogo, sem se moral uščipniti, saj sem bil prepričan, da sanjam. V tistih prvih trenutkih sem od veselja skakal po postelji ter tulil.« Čeprav nato trenutek, ko je nase navlekel oprijeti rdeče-moder kostum, ni bil tako glamurozen, kot si je zamišljal. Njegov po merah sešiti kostum namreč še ni bil dokončan, zato je sprva uporabljal obleko dvojnika, a tega je vendar nekoliko več skupaj. »Nisem bil videti tako junaško, kot sem upal. Kostum mi je bil malce prevelik,« dokler ni po tednih pomerjanj dobil lastnega. »Precej izjemna izkušnja. Bilo je noro, ko sem si ga prvič nadel!« Četudi je nato priznal, da ga je kar malce zaskrbelo, ko so mu dali še tangice – edino, kar je lahko navlekel pod kot druga koža tesno oblačilo. »Imel sem precej pomislekov, skrbelo me je predvsem, kako se bo to čutilo na moji zadnjici. A sem se nekako navadil.« Na tangice celo morda bolj kot na dejstvo, da se je moral vsakič, ko se mu je mudilo na stranišče, do golega sleči in v kopalnem plašču steči do toaletnih prostorov. In se nato spet obleči. »Pravcati podvig.«
Kot šolar se je Tom poskušal vključiti v skupino ragbistov. Zaman. Kajti medtem ko so preostali fantje zrasli in se razširili, je on ostajal precej droben in sta mu bolj kot nasilen ragbi ustrezala gimnastika in ples. A to se mu je pri vlogi Spideraman, ki je telesno precej zahteven, obrestovalo. »To je precej težka vloga. Zaradi treningov plesa in gimnastičnega predznanja sem Spidermanove telesne spretnosti lahko ponesel na dodatno raven, saj sem zelo raztegljiv,« ob čemer dodaja, da bi, če ga ne bi zaneslo v igralske vode, postal kaskader. »Da lahko v enem liku združim oboje, je fantastično.«
