Po zmagi sta spočela otroka

Še pred nekaj meseci skoraj nihče, razen morda najbolj zagrizenih ljubiteljev tenisa, ni vedel za komaj 25-letnega Britanca Marcusa Willisa. Na svetovni lestvici je namreč zasedal komaj 772. mesto, poleg tega se je poigraval z mislijo, da profesionalni tenis obesi na klin in se raje posveti učenju mladih nadobudnih tenisačev. A mu je dekle Jennifer Bate zgolj zabrusilo, da je idiot in naj tega ne stori. Kot bi videla v prihodnost, saj je na teniškem prvenstvu vseh prvenstev, na Wimbledonu, Willis nato spisal svojo pravljico in požel stoječe ovacije. A čeprav mu je uspelo skoraj nemogoče, uvrstitev na glavni turnir, ko se je postavil celo nasproti nesporni legendi, sedemkratnemu zmagovalcu Rogerju Federerju, se je zanj na najprestižnejšem turnirju na svetu pisala še bolj čudovita zgodba. Zasebna. Po eni od tekem je v trebuščku njegovega dekleta namreč začelo kliti športnikovo seme. »Neverjetno vznemirjen sem. Postal bom oče! S tem se mi bodo izpolnile vse sanje,« radostno oznanja Willis. »Že igrati na Wimbledonu je bilo čudovito, a to je najboljše, kar se mi je tam primerilo.«

Junij je bil zanj mesec manjših in večjih čudežev. Sprva mu je uspela misija nemogoče, ko se je po šestih kvalifikacijskih tekmah prebil v glavni žreb Wimbledona. Nato je naredil še nekaj velikanskih korakov naprej in porazil Litovca Ričardasa Berankisa, 54. igralca sveta. Ko je k njemu stopil njegov vzornik Goran Ivanišević in mu čestital, je Willisu zaprlo sapo. Podobno kot je ostal brez besed, ko se je znašel nasproti Federerju in je, četudi je izgubil, požel stoječe ovacije občinstva. Takrat še ni vedel, da se je največji čudež odvil zunaj igrišča. »Nikoli še nisem videla, da bi mu obraz tako zažarel v čisti sreči kot tedaj, ko sem mu povedala, da bova zibala,« pravi Batova, sicer že mamica dveh iz prejšnjega zakona, otročička s tenisačem bo predvidoma povila sredi marca 2017. »Lepšega odziva si ne bi mogla želeti. Kaj želeti, sanjati! Dejal je, da ga je to bolj razveselilo kot Wimbledon.«

Zmaga nad Berankisom mu je prinesla dvoboj s Federerjem, a najverjetneje je veselje ob tej pomembni zmagi botrovalo tudi temu, da bo Marcus spomladi zakorakal na pot starševstva. »Mislim, da sva malčka spočela po igri z Berankisom,« pravi Jennifer, ki z bodočim očkom že razpravlja o imenih. »Sprva sva se spraševala, ali bi morala dojenčka poimenovati Roger ali kaj podobnega, kar bi naju spomnilo na Wimbledon. A sva se odločila, da mu nadeneva povsem normalno ime, za katero pa se bova odločila tedaj, ko bova prvič zagledala njegov – ali njen (?) – čudoviti obrazek.«