Po Jamesu Bondu čas za tajno agentko Jane?

Brokoli so iz Male Azije prinesli v Italijo, Katarina Medičejska je zeleno poljščino v 16. stoletju ponesla v Francijo, kmalu so jo spoznali še Angleži kot italijanske beluše. Dve stoletji pozneje jih je v ZDA kot poskusno rastlino uvedel predsednik Thomas Jefferson. Danes ga pri sosedih največ pridelajo okoli Verone, tudi pri nas ga cenimo kot pozno poletno zelenjavo. Po njem se imenuje še sicilijanska vas Broccoli, iz nje so se v Ameriko izselili predniki v Los Angelesu rojene Barbare Dane Broccoli. Po lastni presoji netipična Američanka, ki je tudi drugič volila Baracka Obamo, je nadvse uspešna v Hollywoodu, svet jo pozna od filma Golden Eye, ko sta s polbratom Michaelom G. Wilsonom postala producenta uspešnega niza o najznamenitejšem agentu njenega veličanstva, ki letos praznuje pol stoletja. Zahtevno nalogo sta prevzela od očeta Alberta R. Broccolija, ki je leta 1961 s Harryjem Saltzmanom zasnoval filmskega Bonda. Ob podpisu pogodbe z družbo United Artist je bilo Barbari le leto dni in le redkokdo je verjel v uspeh projekta. Barbara je aktivno vstopila v produkcijo s filmom Octopussy, ko ji je bilo komaj 22 let. Uradno je bila asistentka, v resnici pa je bila le nekakšna očetova tajnica, pravi. Vzporedno je razvila neodvisno producentsko firmo Astoria Productions, pozornost pa vzbudila s TV-nadaljevanko Zločin stoletja. V njej sta z režiserjem Markom Rydellom podala zgodbo o ugrabitvi 14-mesečnega sina letalskega pionirja Charlesa Lindbergha.

Velika 
Bondova družina

A Bond, s katerim je pravzaprav odraščala, je (p)ostal del njenega življenja in dober družinski prijatelj … Na prvo snemanje jo je oče peljal, ko ji je bilo sedem let. Bilo je na Japonskem, kjer so snemali film Živi se le dvakrat, Bonda pa je igral Sean Connery. Pravi, da jo je tako prevzelo, da je sklenila, da bo tudi sama nekoč delala filme. Poslej jo je oče pogosto jemal s seboj, kar je bilo seveda veliko bolj zabavno kot sedenje v šolskih klopeh. Kljub temu je vzorno opravila šolske obveznosti, končala študij, z leti pa spoznala vso ekipo, igralce, njihove družine. Projekt Bond je postajal družinsko podjetje in velika pisana družina, kar je še danes. »Zelo dobro je, da se vseh šest dosedanjih Bondov tako razlikuje med seboj. Najbolj mi je ugajal Sean, on je kriv, da uspešna serija še traja. Roger Moore je bil še v znamenju hladne vojne med SZ in ZDA, pozneje smo Bonda tematsko prilagajali duhu časa. Timothy Dalton, ki je za zvesto občinstvo še najmanj prepoznaven, je prevzel naloge v času velike grožnje aidsa. Šarmantni in uglajeni Pierce Brosnan je padel v nekakšno luknjo, ko je povsod vladal mir in so nergači govorili, da Jamesa Bonda ne potrebujemo več. Daniel Craig je odgovor na 11. september.«

Kdaj bo Jamesa zamenjala Jane?

Posle ji je oče predal par let pred smrtjo, sredi priprav na Golden Eye. Bil je zelo bolan in ji zabičal: »Bond nosi zlata jajca, ne zapravi tega! Zato nisem na hitro spreminjala koncepta, z Danielom, ki ga na začetku niso marali, bil naj bi premalo arogantno možat, smo počasi le oblikovali drugačnega, novega Bonda. Postal je bolj človeški in ranljiv, znebil se je hib zakrknjenega podiralca žensk, filmi so vse manj mačistični, vnesli so čustva in bolečino … V njegovih očeh je mogoče prebrati, kaj misli in čuti. To je za ženske veliko bolj zanimivo.« Zadnji Bond je bojda najbolj britanski in kakovosten. Barbara je predvsem ponosna, ko je dosegla, da je lik zagonetnega velikega šefa M prevzela ženska, ki jo imenitno uteleša Judi Dench. Odločitev je po dolgem razmisleku sprejela z režiserjem Martinom Campbellom in scenaristom Bruceom Feirsteinom. Pravi, da večjih novosti za zdaj ne bo. Seveda iščejo tudi Craigovega naslednika. A to je težka odločitev, podobno kot izbira moža, se smeji Barbara. Morda pa bomo čez nekaj časa dobili Jane Bond! Na začetku so bile ženske lutke, igrače za zapeljevanje in potešitev Bondove nenasitne sle po mladih mičnih dekletih, zrelih ženah in nevarnih fatalkah, čas je, da obrnemo vlogo. In Bond je veliko več kot zabava, po svoje je zanimiv dokument preobrazbe sveta in družbe po drugi svetovni vojni.