HUGH HEFNER

Playboy ustvaril v kuhinji, umrl v razkošnem dvorcu

Objavljeno 29. september 2017 19.52 | Posodobljeno 29. september 2017 19.53 | Piše: T. P.

Hugh Hefner premikal meje javnosti v odnosu do spolnosti. Poročen le trikrat je menda spal z več kot tisoč lepoticami.

Silhueta zajčice je eden najbolj prepoznavnih logotipov. Foto: Press Relesae

Življenje je prekratko, da bi živel sanje drugega. Tako je bil prepričan Hugh Hefner, ki je ostal zvest svojim besedam. Kajti kot se je že pred časom odločil, da nikoli ne želi odrasti, saj so leta ne nazadnje zgolj številka, tako je zdaj, ko je v 92. letu starosti, v miru svojega doma tiho zaprl oči, ta svet zapustil kot mlad po srcu in verjetno brez obžalovanj. Še več, z izpolnjenimi mladostnimi sanjami, na temeljih katerih je povrhu vsega zgradil večmilijonski imperij in temeljito zaznamoval svet. »Poskušal sem na novo opredeliti, kaj pomeni biti mlad, nevezan, urban moški. Vse se je rodilo iz mojih najstniških fantazij in sanj.« Kajti prav to je žgečkljiva revija za moške Playboy z zapeljivimi slikami golih mladenk na svetlečem se papirju bila. Uresničitev njegovih fantovskih fantazij.

Playboy ni seksualna revija. Je revija o življenjskem slogu, a s spolnostjo kot pomembnim sestavnim delom.

Vse se je začelo s precej skromnimi 51.000 izvodi revije, ki je leta 1953 nastala med stenami njegove kuhinje in katere prvo naslovnico je krasila svetlolasa Marilyn Monroe. Že v prvem letu je nato dosegla 200.000 izvodov in se v 70. letih prodajala v več kot sedemmilijonski mesečni nakladi. Danes, 64 let pozneje, je to multimilijonska mednarodna korporacija, katere zaščitni znak zajčice – ob reviji, seveda, ki si je utrla pot v več kot 20 držav sveta – se blešči na nakitu, oblačilih, dišavah, modnih dodatkih. Pod okriljem znamke so zrasli tudi založba knjig, glasbena založba, manekenska agencija in še bi lahko naštevali. Blagajno podjetja vsako leto napolni s približno milijardo ameriških zelencev. »Moj oče je živel bogato, izjemno življenje, se vzpostavil kot medijski in kulturni pionir ter glas nekaterih najbolj prelomnih družbenih in kulturnih gibanj. Zagovarjal in boril se je za svobodo govora, državljanske pravice in seksualno svobodo,« se je od Hefnerja poslovil njegov sin Cooper, ki se mu je rodil v drugem zakonu s Kimberly Conrad, Playboyevo zajčico leta 1989, od Hefa mlajšo kar 36 let. Še vedno pa je precej starejša kot njegova zadnja žena, svetlolasa in oblinasta Crystal Harris, ki se je svojemu šest desetletij starejšemu ljubimcu zaobljubila pred petimi leti.

Živeč v razkošnem dvorcu, odet v svileno haljo in obkrožen s četico mladih lepotičk zapeljivih oblin. Tako se je svetu verjetno vrezal v spomin ostareli plejboj, ki se je kot pijanec plota držal vodila uživaj življenje in ljubimkanje z mnogo mlajšimi dekleti ponesel na novo raven, skoraj na raven športne discipline. Kajti čeprav je pred oltar stopil le trikrat, naj bi med rjuhe spravil več kot 1000 lepotic. »Seks je bil, ostaja in bo ostal primarni motivacijski dejavnik,« je bil namreč prepričan Hugh, zaradi katerega sta golota in spolnost postali sprejemljivi tudi v mainstreamovskih publikacijah. Čeprav je njegova revija vsaj na začetku razburkala precej duhov in se je leta 1963 pred obtožbo zaradi razgaljenih fotografij Jayne Mansfield znašel celo pred sodiščem. »Spremenil sem odnos do seksa, pomagal, da lahko ljudje živijo skupaj tudi brez poročnih listin, predzakonska spolnost pa ni več obsojana. K temu sem pripomogel in na to sem nadvse ponosen,« je dejal Hef.

Bil je moški nasprotij, ki je Ameriko – in svet – razdelil na dva pola. Eni so ga videli kot opolzkega starca, feministke so ga obtožile, da je ženske zreduciral na seksualne objekte, spet tretji so nanj gledali kot na botra seksualne revolucije. Za nekatere je bil trgovec z opolzko vsebino, za druge razsvetljen založnik in glasnik novega časa. »Playboy ni seksualna revija. Je revija o življenjskem slogu, a s spolnostjo kot pomembnim sestavnim delom,« je dejal. Ne nazadnje so moški lahko z lahkoto dejali, da je ne kupujejo le zaradi fotografij, temveč tudi zaradi vsebin, saj so zanjo spregovorili – če omenimo le nekatera najpomembnejša imena – tudi borec za človeške pravice Martin Luther King Jr., poveljnik kubanske revolucije Fidel Castro, Frank Sinatra in Marlon Brando, takrat še predsedniški kandidat in pozneje ameriški predsednik Jimmy Carter, John Lennon. Pri pisanju so sodelovali številni priznani pisci kot Kurt Vonnegut, Joyce Carol Oates, Vladimir Nabokov, Ian Fleming in Alex Haley. A kakršno koli mnenje o Hefu in njegovi zapuščini že imate, nekaj je neizpodbitno – pustil je neizbrisen pečat. 

Deli s prijatelji