Pepel Davida Bowieja vrgli v puščavski kres

Puščavska pokrajina v Nevadi je minuli teden spet živela, živahno utripala in gorela. Pod milim puščavskim nebom se je spet zbrala sedemdesettisočglava množica, ki, odrezana od preostalega sveta, okuša glasbo in umetnost v vseh oblikah. Vse do sklepnega dejanja, sežiga velikanske skulpture, po tem se prerojeni spet razpršijo nazaj po svetu. 
Tradicija nenavadnega festivala Burning man je dolga že 30 let, a plamen ob sežigu lesenega templja je letos gorel malce drugače. Z njegovim dimom in sajami je v nebo namreč odplaval delček pokojnega glasbenika Davida Bowieja.

Začelo se je leta 1986 kot manjše druženje prijateljev, ki so zažgali lesenega moža in se po tem katarzičnem dejanju podali novim začetkom naproti. Majhen dogodek, ki pa je že štiri leta pozneje zaživel v puščavi v Nevadi in se razvil v enega najbolj posebnih festivalov, ko udeleženci in umetniki sedem dni ob zvokih glasbe gradijo nenavadno mesto posebnežev in umetnin. Nato pa izginejo kot kafra in s požigom za seboj zabrišejo vse sledi.

Legendarni umetnik David Bowie, ki je na začetku leta po 18-mesečnem skrivnem boju z rakom za vselej zatisnil oči, je bil prav tako velik posebnež. Večno spreminjajoči se in vsestranski umetnik, ki je premikal meje. Zato verjetno ni čudno, da se je z nenavadnim festivalom čutil povezanega. David in njegov krščenec sta dolge ure prebila v pogovorih o Burning manu, kaj festival predstavlja in za kaj se zavzema. Davidu je bilo njegovo sporočilo neizmerno všeč, zato naj bi pevčev krščenec tudi dobil dovoljenje od njegove vdove Iman, da vzame del njegovega pepela, se z njim odpravi v nevadsko puščavo in ga v festivalskih plamenih položi k večnemu počitku.

Okoli svoje pogrebne ceremonije ni želel nikakršnega živžava. Zgolj intimno in preprosto slovo brez medijskega cirkusa. Zato je bila ceremonija prejšnji teden v lesenem templju puščavskega festivala prav v Bowiejevem duhu. »Odzvanjala je njegova glasba. Spremljala nas je vse od našega tabora do templja in nazaj. Večina si nas je obraze poslikala. S strelo, seveda, njemu v čast,« je povedal eden izmed okoli 70 udeležencev nenavadne pogrebne slovesnosti, med katero je Bowiejev krščenec raztresel pokojnikov pepel. Po templju, ki so ga na zadnji dan festivala požrli ognjeni zublji, z njimi pa je v nebo odplaval delček glasbenega velikana.