Sedem astronavtov, prelomnega leta 1959 izbranih za vesoljski projekt Mercury, se je čez noč uvrstilo med ameriške superjunake: Malcolm Carpenter, Gordon Cooper, John Glenn, Virgil Grissom, Walter Schirra, Alan Shepard in Donald Slayton so se nemudoma lahko postavili ob bok največjim filmskim zvezdnikom ali najpomembnejšim politikom, njihove žene pa so se lahko kosale kar s prvo damo.
Ponosne, navdušene in srečne?
Ali so bile Rene, Trudy, Annie, Marge, Betty, Louise in Jo pravzaprav zvezdnice prvega resničnostnega šova, se zdaj sprašuje Lily Koppel, pisateljica, ki je t. i. astroženam namenila knjigo. »Potem ko so njihovi možje postali astronavti in je revija Life za pol milijona dolarjev odkupila njihove osebne zgodbe ter na naslovnici objavila legendarno fotografijo, se je njihovo življenje začelo odvijati pod sojem žarometov,« je prepričana avtorica dela The Astronaut Wives Club, ki zdaj kroži po knjižni turneji po ZDA. »Ko sem izvedela, da so žene astronavtov imele celo svoj klub in da so z družinami živele v Houstonu, ki je veljalo za predmestje Nase, v soseski, znani kot Togethsville, sem začutila, da gre za resnično fantastično zgodbo. Vedela sem, da jo moram preliti na papir, drugo plat vesoljskega popotovanja,« je še pojasnila Kopplova.
Izbrana sedmerica astronavtov je bila nekoč v vojaških vrstah: služili so po 7000 dolarjev na leto, z vesoljskim programom pa so nenadoma zaživeli v blišču. In tako tudi njihove nežnejše polovice, ki so si nenadoma lahko privoščile draga oblačila in drugo razkošje, družiti so se začele v najvišjih krogih, srkale so čaj z Jackie Kennedy, postale so modne ikone, v javnosti so razglašale, da so ponosne, navdušene in srečne. Cena za vse to: tabori novinarjev na tratah pred njihovimi domovi, strah, da bodo ostale vdove, nenehna skrb za ugled in prikrivanje morebitnih madežev iz preteklosti, kajti Nasa v svoje vrste ni spustila nikakršnih prekrškarjev, in nezvestoba neverjetnih moških, ki so se približali zvezdam. Cooperjeva je ob možu vztrajala le zaradi slave, je priznala, Shepardova je samo sebe prepričala, da mož kljub skokom čez plot ljubi le njo, Harriet Eisele, denimo, pa ni bila naivna. Žena astronavta z Apolla 7 je Donna zalotila v postelji z drugo in pobesnela. »Ti si nora,« ji je očital mož. »Prav, pa bom šla k psihiatru!« mu je odvrnila. »Ne smeš, ker bom potem ostal brez službe,« jo je opozoril Donn, a Harriet ni bilo več mar za moževo kariero: ponižanj pač ne bo prenašala, je sklenila in sprožila dolg ter mukotrpen ločitveni postopek, ki se ga je v medijih prijel sloves prve vesoljske razveze.
Srečen zakon: misija nemogoče
In čeprav je bilo ohranjanje zglednega zakona patriotska dolžnost, jih je od tridesetih parov, vključenih v misije Mercury, Gemini in Apollo, obstalo le sedem, ugotavlja Kopplova. Družinska sreča se je po večini izkazala za misijo nemogoče, kajti kmalu se ni bilo mogoče slepiti, da so astronavti med dolgimi pripravami v Cape Canaveralu zgolj trenirali: pogosto so se tudi zabavali s t. i. cape cookies, oboževalkami, ki so jim goreče sledile kakor rockerskim zvezdnikom in bile pripravljene ustreči vsem njihovim željam. Sicer pa so bili možje ob vrnitvi na trdna domača tla pogosto razočarani: le kdo bi se lahko kosal z doživetji na Luni, v orbiti, tako blizu zvezd?! Zveste žene so se zato, da bi lažje preživele naporna obdobja, povezale v klubu (nekatere se sestajajo še danes), kjer so druga drugi dajale prepotrebno podporo, predvsem pa so stale ob strani vdovam, denimo Betty Grissom, Pat White in Marthi Chafee, katerih možje so umrli v požaru, ki je zajel Apolla 1. Pat kljub vsej pomoči in celo drugemu možu, teksaškemu naftnemu tajkunu, ni uspelo ubežati stiski: zasvojenost z alkoholom in obup sta jo 1991. po več neuspelih poskusih samomora pahnila v smrt.
Knjiga pa kljub temu razodeva tudi srečne, tako rekoč filmske ljubezenske zgodbe: denimo, Marilyn in Jim Lowell, ki sta srečo vsa naporna leta ohranjala z zvestobo in nenehnim izkazovanjem pozornosti. Za božič 1968, ki ga je Marilyn praznovala sama, saj je Jim ravno takrat v sklopu misije Apollo 8 krožil okoli Lune, je pri vratih družinskega doma pozvonil dostavljavec iz razkošne blagovnice; Lowellovi je človek z Lune, kot se je podpisal, namenil v dar majhno vesoljsko ladjo. Dve leti pozneje, ko je na Apollu 13 eksplodiral rezervoar s kisikom, je bila Marilyn ena redkih, ki je bila globoko prepričana, da je njen mož nesrečo preživel in da se bo vrnil v njen objem. Prav je imela. Z Jimom sta nedavno praznovala 61-letnico zakona.