Občasna pozabljivost pri starejših ni nič nenavadnega. Postopno pešanje spomina je pač del častitljive starosti, je verjetno razmišljal Owen Wilson, ko je njegov oče pozabil zdaj to, zdaj ono. A nato ga je udarila kruta resničnost. Njegov oče Robert, ki ima za sabo 75 pomladi, ima alzheimerjevo bolezen. »Resnično je težko, za vse nas. A vendar nimaš druge izbire, kot da sprejmeš to stanje in se z novo situacijo pač spoprimeš po najboljših močeh,« je igralec razkril žalost, ki se je zgrnila nad njegovo družino. Čeprav malce utehe najde v dejstvu, da je Robert obdan z vso ljubeznijo, grejejo pa ga tudi spomini na čas, ko je bil očetov spomin še oster kot britev.
Devet univerz, nič diplom
Starše sicer nikdar ne preneha skrbeti za otroke, a vendar se stvari z leti lahko malce obrnejo, da otroci prevzamejo vlogo ljubečih skrbnikov. Tak naj bi bil naraven cikel in tako so se stvari obrnile tudi v družini Wilsonovih, kar zvezdniku malce blaži bolečino, ko lahko le nemočno opazuje, kako njegov oče postaja le bleda podoba nekdanjega očeta. »Hvaležen sem, da je oče lahko doma. Da je obdan z ljudmi, ki ga imamo radi, in da zanj skrbijo njegovi najdražji,« razlaga zvezdnik, ki se še predobro zaveda, da oče z njim in bratoma, Lukom in Andrewom, ki sta prav tako pristala v igralskih vodah, nikakor ni imel lahkega dela. »Trije sinovi. Sedem srednjih šol. Devet univerz. A nič diplom. Temu bi le stežka rekli uspeh,« se je svetlolasec pred desetletjem malce pošalil na račun svoje vzgoje, pri čemer pa mu je glava družine pritrdila, da »vzgoja treh pobalinov nikakor ni mačji kašelj. To so bili vsekakor naporni časi.« In morebiti mu želijo njegovi sinovi tudi zaradi potrpežljivost in ljubezni, s katero jih je obsipal, zdaj vsaj malce vrniti. »Na nas nihče ni imel tolikšnega vpliva kot oče.« Ne nazadnje je hollywoodski zapeljivec, ki pred kamerami in za njimi očara in nasmeji, prepričan, da sta se očetov smisel za humor in življenjska radost prelila vanj.
Zdravstveno stanje tistih, ki trpijo za alzheimerjevo boleznijo, se ne izboljša, postopno le slabša. In tudi Owen se zaveda, da je zgolj vprašanje časa, kdaj se njegov oče ne bo več spomnil ne njega, ne bratov, ne njihove mame Laure. »To moramo preprosto sprejeti,« pravi igralec, ki nikoli ni niti pomislil, da se bo kdaj soočil s tako težko preizkušnjo. »Pred desetimi leti, ko sva se z očetom šalila, kdo je boljši športnik, ne bi nikdar verjel, da bo kdaj tako, da bo moj oče potreboval 24-urno oskrbo. In če bi mi tedaj kdo rekel kaj podobnega, bi bil prepričan, da to ni mogoče in da se s čim takšnim ne bi mogel spopasti.« A očitno je zdaj spoznal, da nas šele težki trenutki v življenju naučijo, česa vse smo v resnici sposobni.