V dobrih petih desetletjih so temeljito zaznamovali glasbeno pokrajino in se brez dvoma zavihteli med elito najboljših rockerskih skupin vseh časov. Četudi se je Keith Richards kot član britanskega benda The Rolling Stones zapisal v zgodovino kot eden najboljših kitaristov vseh časov in si je z umetniško žilico utrl pot tudi v dvorano slavnih tekstopiscev, za glasbeni žanr, v katerem deluje, vendar nima prijaznih besed. »Zveni kot dolgočasno razbijanje,« benti in trdi, da se večini skupin niti sanja ne o dinamiki ritma in melodije. Metalni rock je označil za šalo, rap za glasbo, ki jo poslušajo le ljudje brez posluha.
Pred strupenim jezikom starega mačka ni varen nihče več. Potem ko je prejšnji mesec močno stopil na žulj oboževalcem legendarnih The Beatles, ko je njihov legendarni album Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club ocenil kot »navadno mešanico sranja«, liverpoolsko četverico, ki je zanetila svetovno manijo, pa kot skupino, ki med seboj nikakor ni bila v sozvočju, je zdaj žolč zlil še po mlajših rockerjih.
Podpisal se je pod 400 skladb
»Na milijone ljudi obožuje skupini Metallica in Black Sabbath, toda prepričan sem, da sta le dobri, neslani šali,« je siknil. »Raperji pa očitno ne ločijo enega tona od drugega, saj potrebujejo le malce bobnarskega ritma in nekoga, ki kriči. To jim zadostuje za srečo.«
Ostareli zvezdnik se je podpisal pod 400 skladb, kar 14, pri katerih sta glavi staknila z Mickom Jaggerjem, jih uvrščajo med 500 najboljših vseh časov. No, Richards se je lotil tudi svojega pajdaša.
Resda je trdno prepričan, da jim je leta 1962 uspelo ustanoviti najboljši rockerski bend vseh časov, vendar niti prvi glas Stonesov ni ušel kitaristovi kritiki. »Snob je, kar priznava tudi njegova hčerka Georgia Mae. Včasih nas niti pozdravi ne,« je dejal o Jaggerju. »Raztresen in zamišljen je. Običajno se zatopi in tuhta o čem resnično dolgočasnem. Želi vedeti vse, kar se dogaja, zato se izgubi v podrobnostih. Obseden je z nadzorom.« Člana kultne skupine drug drugemu pogosto namenita kakšno krepko, vendar v njunem odnosu kljub vsemu vlada iskrena naklonjenost. »Odličen vodilni glas je. Kljub vsemu ga obožujem. A ne nazadnje ni treba, da so tvoji prijatelji popolni,« je kritično razpredanje pomirjujoče sklenil Keith Richards.
Z glavo butala ob vzglavje postelje Po koncu zakona z Mickom Jaggerjem je Bianca Jagger kot povod za ločitev leta 1978 navedla varanje. A tudi lepotica iz Nikaragve ni tako nedolžna. To dokazuje dolgo izgubljeno pismo, ki ga je scenarist Terry Southern poslal režiserju Stanleyju Kubricku. »Imel sem čast, da sem spoznal Ryana O'Neala, ko sva bila oba na hišni zabavi pri Jaggerjevih. Naletel pa sem tudi na našo očarljivo gostiteljico Bianco,« se bere pismo, datirano septembra 1973, le dve leti po poroki seksi temnolaske in rockerske legende. »A ne bi bil iskren, če ne bi zapisal, da sem Ryana in Bianco zalotil v postelji, ko sta drug drugega obdelovala kot podivjani svinji bradavičarki. Bila sta tako zaposlena drug z drugim, da sem si vmes lahko mirno natočil kozarček pijače, medtem ko je njena glava butala ob vzglavje postelje,« je scenarist opisal srečanje z zvezdnikom. Temu se tedaj ni niti sanjalo, da je njegovo popoldansko predajanje prepovedani strasti vsaj za nekaj trenutkov opazoval par oči. |
