Z nogami je že trdno stal na tleh, alkoholna bledica, ki mu je dolga leta kazila privlačen obraz, pa je bila le še boleč spomin. Po dolgoletnem in medijsko precej dokumentiranem boju z alkoholizmom je irskemu zapeljivcu Jonathanu Rhysu Meyersu strupenega vraga vendar uspelo ugnati v kozji rog. Predvsem zaradi Mare Lane, ki jo je lani popeljal pred oltar in mu je že nekaj mesecev pozneje, decembra 2016, povila prvorojenčka Wolfa. A je bilo zdaj, kot bi stopili v časovni stroj in se vnovič znašli v času, ko se Jonathan upadlega obraza in z vsaj en dan starim strniščem opoteka naokoli. Znova na letališču, kjer ga je zaradi vidne opitosti ustavila varnostna služba in mu menda celo prepovedala vkrcanje na letalo.
Boj z depresijo
»Zdaj je na varnem. Poskuša se vrniti na pravo pot, pri čemer mu pomaga kolega, ki trenutno živi z njim,« je Mara priznala, da se je njen ljubi spet ujel v past alkoholizma. Ker se ni znal drugače spopasti s tragedijo, ki je obema zlomila srce. Izgubila sta namreč še nerojenega otroka.
V novi vlogi očeta, ki mu je decembra obogatila življenje, se je znašel kot riba v vodi. Bil naj bi že trapasto ljubeč, super zaščitniški, potrpežljiv in noro pozoren. »Tako rekoč vsako prosto minuto Wolfa crklja, ljubčka, zabava in mu poje,« mu je kot očetu pela slavospev srečna mamica, pod srcem katere je očitno spet raslo seme njune ljubezni, a sta novico še skrivala. Vse do zdaj, ko pa svetu nista mogla pokazati nasmejanega obraza, le globoko žalost. »Z velikansko žalostjo vam odpirava srce. Z J-jem sva izgubila najinega drugega otroka, še preden se je rodil. Otroka sva si močno želela, še zlasti J, ki ga je izguba še posebno prizadela in še vedno išče način, kako naj se s tem spoprime,« je zapisala Mara in dodala, da mu je vso grdoto in bolečino življenja bolj ali manj uspešno uspelo pretvoriti v umetnost, a da se vseeno še vedno bori z depresijo, ki je ostanek njegove borbe z alkoholizmom. »Jonathan je ena najmočnejših oseb, kar jih poznam. Ne poznam nikogar, ki bi v življenju že toliko preživel, a vseeno dosegel tolikšen uspeh kot on.«
Na Irskem predolge vrste
V bitki, tudi če jo celostno gledano dobivaš, naletiš na ovire. »Napreduje. A včasih narediš dva koraka nazaj, nato pa spet korak naprej,« je povedala Mara, zavedajoč se, da je njen dragi zaradi bolečine izgubil tla pod nogami. »Moj mož je Irec, ki se bori z depresijo in alkoholizmom, medtem pa se bori še z žalostjo in žonglira med službami.« In skupek vsega je bil očitno malce preveč. Porušil mu je že tako krhek notranji mir, zato je spet segel po pijači. »Zdi se, da so ga ujeli notranji demoni,« je povedal očividec, ki je na letališču naletel na Jonathana, za svetlobna leta oddaljenega od siceršnje bleščeče hollywoodske pojave. »Opotekal se je naokoli. Nikakršnih zdrah ni delal, a bilo je očitno, da je precej nacejen,« pa je pridal drugi očividec. Toda zdrahar ali ne, na letalo, ki naj bi ga v petek iz Dublina popeljalo v kanadski Vancouver, ni smel, varnostniki so ga morali pospremiti z letališča. »Boljše mu gre, odšel bo tudi na zdravljenje v bližini doma. Na Irskem si je sicer že poskušal poiskati pomoč, a so ga v bolnišnici že dvakrat zavrnili zaradi vsaj dvomesečne čakalne dobe,« je še sklenila Mara, ki je dragemu v oporo v teh za oba črnih mesecih.
Ni prvič, da se je danes 40-letni lepotec znašel v primežu žgane kapljice, čeprav se do 25. leta alkohola sploh pritaknil ni. »Nato pa sem šel na Tajsko, na snemanje, kjer sem bil malce osamljen, in sem začel piti,« ob čemer pridaja, da so mediji njegovo odvisnost nato precej napihnili. »Irec sem in kot takega se me drži stereotip, da rad pregloboko pogledam v kozarec. A v resnici nisem upornik in divjak, kot me riše časopisje.« Čeprav mu je pitje vseeno ušlo z vajeti, saj se je med zidovi rehabilitacijske klinike prvič znašel 2005. in nazadnje 2009., spodrsnilo pa mu je še predlani. K sreči ga je tedaj dohitela zrelost let in se je zavedel, da s svojimi dejanji prizadene ljudi, ki so mu ljubi. »Bilo je kot norost. A si v življenju zdaj želim drugih stvari. |