V mladih letih je nastopala ob boku zvezdnikov, kot so bili Elvis Presley, Anthony Quinn, George Hamilton in Montgomery Clift, leta 1964, ko jih je štela komaj 24, pa je obrnila hrbet bleščavemu Hollywoodu in se prepustila veri v Boga.
Že skoraj petdeset let je tako zadovoljna nuna v Betlehemu v Connecticutu v ZDA, kjer se molitvi prepušča kar sedemkrat na dan, a da je prav ona tista lepotica, ki je prva pritisnila filmski poljub na ustnice neizkušenemu igralcu Presleyju, se je razvedelo šele nedavno. Dolores Hart želi namreč s hollywoodskimi izkušnjami pomagati svojemu samostanu in preostalim štiridesetim sestram do prepotrebnih sredstev za prenovo njihovega doma: Abbey of Regina Laudis potrebuje vsaj štiri milijone dolarjev za vzpostavitev požarne varnosti, vgradnjo dvigala, popravilo stopnic in ustrezno nadgradnjo za invalide. Gradbeni inšpektorji, ki so si nedavno ogledali in ocenili samostan, so namreč opozorili na morebitno zaprtje, če v zapovedanih rokih ne opravijo potrebne prenove stare stavbe.
Svetlolase starlete slava ni prevzela
Red, ki je nastal leta 1947, se vzdržuje samostojno, prodajajo domači sir, ročne izdelke in zborovske posnetke, ter z miloščino in darovi. Sestra Dolores, ena najstarejših prebivalk samostana, pa si srčno želi, da bi s svojim poslanstvom občutno pripomogla h kakovostnejšemu življenju preostalih sester in tako spodbudila vero pri mlajših generacijah, ki se morda še negotove odločajo, ali bi se povsem zaobljubile in prepustile božjemu vodstvu. Za Dolores to ni bila težka odločitev: pred skoraj petdesetimi leti je zapustila življenje, ki bi kaj hitro postalo pohujšljivo, in se zapisala veri. Zaigrala je v desetih filmih ob takratnih največjih zvezdnikih, od tega dvakrat s kraljem rock ‘n‘ rolla, in sicer v Kreolskem kralju in Loving You, a svetlolase starlete slava ni prevzela; tudi zaroka s takratnim partnerjem je ni prepričala, pravo zaupanje je v njej lahko zbudil le Bog, zato odločitev za preobrat ni bila težka. A filma kljub temu ni povsem zapustila: še vedno je članica ameriške filmske akademije – filme, ki tekmujejo za najprestižnejše nagrade, ocenjuje v svoji skromni sobici, in soodloča, komu bo pripadel zlati kipec.
Sestre sicer že nekaj časa pridno zbirajo potrebna sredstva, a štirje milijoni le niso mačji kašelj, zato je Dolores sklenila, da bo v dobrodelnost vključila tudi delček svoje daljne preteklosti in kratkotrajne slave: upa, da bo z obujanjem spominov na zvezdnike, s katerimi je na platnu delila tudi poljube, pritegnila pozornost in morda koga prepričala, da bo nekoliko globlje segel v žep za obnovo majhnega samostana in tako podprl njihovo delo ter poslanstvo.