WASHINGTON – V zgodovino se je zapisal kot najbolj osovraženi ameriški predsednik, čigar kariero v Beli hiši je zaznamovala in sklenila najodmevnejša politična afera Watergate. Njegova stališča so vedno veljala za kontroverzna, njegove poteze pa umazane. Prav zato je malo verjetno, da bi nas kar koli iz življenja Richarda Nixona šokiralo ali vsaj presenetilo – ali pač?
Alkoholik in nasilnež
Kot razkriva nova biografija Dona Fulsoma, veteranskega washingtonskega novinarja, ki je poročal tudi v obdobju vladavine 37. ameriškega predsednika, je bil Nixon alkoholik, pretepal je ženo, imel je tesne vezi z mafijo, tudi z nekoč najmogočnejšim botrom Carlosom Marcellom iz New Orleansa, velik kritik istospolnih zvez pa je bil sam – homoseksualec. Njegova skrivna ljubezen naj bi bil Charles Bebe Rebozo, ravno tako mafijec: prav ta naj bi Nixona naučil številnih umazanih trikov, ki so mu prišli še kako prav med predsednikovanjem. Rebozo je bil čeden ameriški poslovnež kubanskih korenin, povezan z mafijskimi šefi iz Miamija, Fulsom pa svoje trditve utemeljuje z novo odkritimi dokumenti FBI. Pat, ki je Nixonu zvesto stala ob strani kar 53 let, naj bi bila zgolj krinka, v zahvalo za vztrajnost pa naj bi redno prejemala klofute in žaljivke. Pristne ljubezni pravzaprav med njima nikoli ni bilo, niti pred življenjem v Beli hiši, ki je zakon le še zagrenila. Tam sta imela ločeni spalnici. Počitnice sta redno preživljala v Miamiju, a ne le da si tam nista delila sobe, Pat je bivala v drugem kompleksu, kajti Nixon je imel rezervirano hišico tik ob Rebozovi. Z ženo sta se srečevala le tam, kjer je bilo mogoče pričakovati medije, za takšne priložnosti pa je politik najel posebnega vojaškega inštruktorja, ki naj bi ga učil, kako ženo prepričljivo poljubljati v javnosti! Koliko je resnice v teh izjavah, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Nixon je vse svoje skrivnosti odnesel v grob 1994., a o njegovem drugem življenju priča veliko dokazov, zatrjuje Fulsom. Politik naj bi svoja nagnjenja izdal prav med pijanimi večerjami, ko ga je alkohol opogumil, da je objel ali pobožal svojo resnično boljšo polovico, čemur so bili priča številni visoki funkcionarji, ki pa so o nerodnih situacijah raje molčali in si prizanesli z medijskim obleganjem.
Skrivna ljubezen in mafija
Kako pa je skrivnostni floridski poslovnež očaral eno najvidnejših političnih osebnosti 20. stoletja? Rodil se je 1912., dva meseca pred Nixonom, kot sin kubanskega izdelovalca cigar in najmlajši od devetih otrok, s čimer si je tudi prislužil vzdevek Bebe. Iz revščine se je s špekuliranjem na nepremičninskem trgu, potem pa še s spretnim bančništvom povzpel do premoženja, po podatkih FBI je poznal tudi številne mafijske šefe, a je do njih ohranjal varno distanco in tako ostajal zunaj sveta kriminala. Rebozo je 1964. odprl svojo prvo banko na Floridi, njegov prijatelj Nixon pa je drzno zaoral ledino in postal njen prvi komitent! In čeprav je banka slovela kot pralnica mafijskega denarja, je Nixon tam hranil del svojega premoženja – v mandatu pa se je bojeval proti organiziranemu kriminalu. Reboza je spoznal 1950., ko je postal kalifornijski senator. Nixon je bil takrat na robu živčnega zloma, zato mu je prijatelj iz senata predlagal oddih na Floridi v družbi dobrega prijatelja – Reboza, ki ve, kaj pomeni dobra zabava, šele Nixonov politični vzpon pa naj bi pritegnil pozornost podjetnega bančnika, ki je kaj kmalu dopustoval z vplivno družino, hčerama Tricii in Julie pa naj bi bil kakor stric. In ko je Nixon zakorakal v Belo hišo, naj bi postal njegov neuradni stilist, saj naj bi predsednik upošteval le njegove modne nasvete.
Vsi modro molčali
Razmerje naj bi tako uspešno skrivala, pripoveduje Fulsom, da so namigovanja prišla na dan le med pijanskimi večerjami, a tudi takrat niso dosegla medijev. Tudi oddihi v dvoje, ki jih nista mogla vsakokrat zakriti pred javnostjo, niso nikogar opogumili, da bi spregovoril o morebitni ljubezni. Tudi predsednikovih mož očitno ni zaskrbelo dejstvo, da ima prvi mož države razmerje z dvomljivim poslovnežem, povezanim z mafijo, še verjetneje pa je, da si zadeve niso upali raziskati do konca. Rebozu so celo namenili pisarno in spalnico v Beli hiši ter lasten izhod in vhod brez nadzora tajne službe, v predsednikovem domu pa naj bi živel pod lažnim imenom. Z drugo identiteto naj bi celo spremljal prvega moža države na nekaterih uradnih obiskih po Evropi, kar je šlo mnogim v nos, a spet so vsi raje obmolknili, kakor da bi dregnili v osje gnezdo.
Ko se je začelo šušljati o Rebozovi domnevni homoseksualnosti, je spretni poslovnež nemudoma priredil divjo zabavo s seksi lepoticami, ki niso imele nič proti uprizoritvi orgij. Za vabo so nemudoma zagrabili mediji, ki v vrsticah iz previdnosti niso omenili Nixona, tako pa so govoric o istospolnem nagnjenju oprali tako predsednika kot bančnika. Ta se je sicer poročil dvakrat: prvič s sestro moškega, v katerega naj bi bil zaljubljen pri osemnajstih, potem pa še s tajnico svojega odvetnika. Ta je desetletja pozneje za Newsweek zaupala, da je bila šele na tretjem mestu v Rebozovem življenju: prvi je bil Nixon, druga njegova mačka.
Danes mnogi odprto javno razpravljajo o spolni usmerjenosti kontroverznega predsednika, ki si je posthumno prislužil še en črn madež: oseba, ki je pridigala o visoki morali in tradicionalnih družinskih vrednotah, ki se je zgražala nad bolestnimi perverzneži in izprijenci, za kakršne je imela homoseksualce, je po vsej verjetnosti živela v nasprotju s svojimi prepričanji. Ne Pat, Rebozo je bil tisti, s katerim je proslavil svojo predsedniško kandidaturo, in tisti, s katerim je preživljal mučno preiskavo o aferi Watergate. V katero je bil morda celo finančno vpleten, saj naj bi se njegovo premoženje od začetka Nixonovega predsednikovanja povečalo kar za sedemkrat! Obtožnicam, je prepričan Fulsom, se je izognil po dogovoru o molčečnosti z Belo hišo, a so bila njegova prihodnja dejanja kljub temu zelo zgovorna. Zadnje Nixonove dni je preždel ob njegovi postelji, zajeten delež svoje dediščine, kar petnajst milijonov dolarjev, pa je čez nekaj let zapustil Nixonovi spominski knjižnici. Precej radodarno, če pomislimo, da sta bila mogočni politik in bančnik zgolj znanca z golfskih zelenic, kot je rad poudarjal Nixon.