Največjo prepoznavnost je Andrewu Garfieldu prinesla vloga Spidermana, kritiške slavospeve pa lik bolničarja Desmonda T. Dossa v vojni drami Greben rešenih, ko ga je Akademija nagradila z nominacijo za oskarja. Pa vendar je vloga, ki mu je morda prinesla največ notranjega zadovoljstva, ga navdala s ponosom in iz njega izžela največ energije, tista, ko se je na gledaliških deskah prelevil v mladega homoseksualca, ki zboli za aidsom. »Ta vloga je od mene največ zahtevala, tako telesno kot duševno in čustveno. A je hkrati umetniško najbolj izpolnjujoča izkušnja, kar sem jih doživel,« pravi igralec, ki se je v gledališko igro Angels in America tako vživel, da o njegovi heteroseksualnosti skoraj ni več sledi. »Trenutno sem homoseksualec v skoraj vseh pogledih. Le spim ne z moškimi.« Čeprav niti tega ni povsem izključil.
Na zahtevno vlogo bolnega homoseksualca se je začel pripravljati dolgo tega, preden so se začele gledališke vaje. »Na to sem se verjetno pripravljal že dolgo, precej pred začetkom igre, z mojimi prijatelji. Ta igra ni posvečena le žrtvam pandemije aidsa, ampak tudi mojim prijateljem in gejevski skupnosti nasploh,« pravi zvezdnik, čigar življenje se trenutno vrti le okoli tega lika. »Čas zase imam le ob nedeljah, ko s prijatelji gledam televizijo. Sicer je moje življenje postalo igra, da lahko rečem, da sem, vsaj trenutno, homoseksualec, ki pa ne spi z moškimi.« In četudi ga notranji vzgibi sicer vlečejo k nasprotnemu spolu, postavni igralec ne izključuje možnosti, da bo na svoji življenjski poti doživel nepričakovano razodetje. »Kolikor vem, nisem gej. A morda bom pozneje, v prihodnosti, doživel prebujenje. In prepričan sem, da bo tudi to, če se to zgodi, čudovito in vznemirljivo. A trenutno me vleče k nasprotnemu polu, in to je tudi čudovito.« Ob tem še dodaja, da ga je prav zaradi njegove ljubezni do žensk skrbelo, ali bo čudoviti vlogi, ki mu je bila zaupana, kos.
